Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Direktor ljubljanske Snage: Kupi odpadkov predstavljajo požarno nevarnost
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Upravno sodišče je namreč v začetku leta pritrdilo družbi Interseroh, da je dolžna prevzemati le toliko odpadne embalaže, kolikor ima pogodbeno določeno – kot je znano, pri nas embalažnino plačujejo le podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto. Ostalih pet družb za ravnanje z opadno embalažo je prepričanih, da sodba velja tudi zanje. Država to sicer skuša reševati s spremembo okoljevarstvenih dovoljenj, vlada je tudi določila deleže, ki jih družbe letos morajo pobrati. Druga stran napoveduje, da se bo tega držala, a obenem grozi z uporabo pravnih sredstev. A za zdaj kupi embalaže ostajajo, prekipelo pa je predstavnikom komunalnih podjetij in zbirnih centrov. V ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki je trenutno 2000 ton nerazvrščene embalaže. Direktor Snage Janko Kramžar:
»Ta trenutek je nujno in zahtevamo, da se dvorišča izpraznijo. Ali to naredi država tako, kot smo predlagali, da uvede nek interventni odvoz, ali poblasti nas izvajalce in zagotovi sredstva, ali uspe prisiliti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da to naredijo.«
Center kmalu ne bo več požarno varen, dodaja Kramžar, saj bodo kupi odpadkov preplavili tudi površine, ki so sicer namenjene gašenju in preprečujejo širjenje ognja. Odpadki se kopičijo tudi drugod, v Celju je trenutno 1000 ton neprevzete embalaže, v Pomurju 500 ton in na Koroškem okoli 100 ton – a to seveda ni vse. Veliko težavo pa predstavljajo tudi odpadne sveče.
Sicer pa bo po prepričanju novoustanovljenega Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenija potrebuje drugačen sistem – šest družb, ki prevzema embalažo in si med sabo konkurirajo, je preveč. Ministrstvu za okolje zato predlagajo, naj iz sistema izvzame vsaj embalažo iz gospodinjstev, ki naj jo prevzame družba, ki bo neprofitno organizirana. Trenutno je vse odvisno od razmer na trgu, tudi globalnem – ko se steklenice splača zbirati, se jih zbira, drugič ne. Takole jedro težav opiše Franc Cipot iz Centra za ravnanje z odpadki Puconci:
»In pri nas se uveljavi prosti trg, kar je sicer v redu. Ampak kaj se je s tem trgom zgodilo – cene embalažnin so padale. In ker so cene embalažnin padale vsako leto zaradi konkurence na trgu, embalažne družbe nimajo več denarja za to, da bi prevzemale embalažo. To je osnovni razlog. Tu nihče drug ne more napraviti reda, kot država.«
Seveda bi interventni odvoz lahko reševali z javnih naročilom, a to bi pomenilo obremeniti prebivalstvo, ki naj bi se ga sicer nagrajevalo za ločevanje odpadkov, še pojasnjujejo. Kot še opozarjajo, je težava tudi v tem, da se pri nas proizvede ogromno nekvalitetne embalaže, ki je nihče noče prevzeti, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa nimajo manevrskega prostora, da bi pritisnile na trgovce, saj je embalažnina, kot omenjeno, zaradi prevelike konkurence nizka. Težava je tudi v tem, da država trenutno ne ve, koliko odpadne embalaže sploh nastane – to naj bi rešila na novo uvedena obveznost poročanja za podjetja, najverjetneje pa bo v prihodnosti treba tudi spustiti mejo za plačilo embalažnine.
Na ministrstvu za okolje odgovarjajo, da se bodo kupi odpadne embalaže na dvoriščih centrov za ravnanje z odpadki zmanjšali v drugi polovici leta, predvidoma že v poletnih mesecih od julija do septembra. Zadevo po njihovih besedah že obravnavajo pristojni inšpektorji, ki ugotavljajo obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo. Natančnih podatkov o tem, pri koliko komunalnih podjetij je bil nadzor opravljen in ali so kje že ukrepali, sicer nimajo. So pa bili inšpekcijski pregledi opravljeni v vseh slovenskih območnih enotah.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Direktor ljubljanske Snage: Kupi odpadkov predstavljajo požarno nevarnost
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Upravno sodišče je namreč v začetku leta pritrdilo družbi Interseroh, da je dolžna prevzemati le toliko odpadne embalaže, kolikor ima pogodbeno določeno – kot je znano, pri nas embalažnino plačujejo le podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto. Ostalih pet družb za ravnanje z opadno embalažo je prepričanih, da sodba velja tudi zanje. Država to sicer skuša reševati s spremembo okoljevarstvenih dovoljenj, vlada je tudi določila deleže, ki jih družbe letos morajo pobrati. Druga stran napoveduje, da se bo tega držala, a obenem grozi z uporabo pravnih sredstev. A za zdaj kupi embalaže ostajajo, prekipelo pa je predstavnikom komunalnih podjetij in zbirnih centrov. V ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki je trenutno 2000 ton nerazvrščene embalaže. Direktor Snage Janko Kramžar:
»Ta trenutek je nujno in zahtevamo, da se dvorišča izpraznijo. Ali to naredi država tako, kot smo predlagali, da uvede nek interventni odvoz, ali poblasti nas izvajalce in zagotovi sredstva, ali uspe prisiliti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da to naredijo.«
Center kmalu ne bo več požarno varen, dodaja Kramžar, saj bodo kupi odpadkov preplavili tudi površine, ki so sicer namenjene gašenju in preprečujejo širjenje ognja. Odpadki se kopičijo tudi drugod, v Celju je trenutno 1000 ton neprevzete embalaže, v Pomurju 500 ton in na Koroškem okoli 100 ton – a to seveda ni vse. Veliko težavo pa predstavljajo tudi odpadne sveče.
Sicer pa bo po prepričanju novoustanovljenega Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenija potrebuje drugačen sistem – šest družb, ki prevzema embalažo in si med sabo konkurirajo, je preveč. Ministrstvu za okolje zato predlagajo, naj iz sistema izvzame vsaj embalažo iz gospodinjstev, ki naj jo prevzame družba, ki bo neprofitno organizirana. Trenutno je vse odvisno od razmer na trgu, tudi globalnem – ko se steklenice splača zbirati, se jih zbira, drugič ne. Takole jedro težav opiše Franc Cipot iz Centra za ravnanje z odpadki Puconci:
»In pri nas se uveljavi prosti trg, kar je sicer v redu. Ampak kaj se je s tem trgom zgodilo – cene embalažnin so padale. In ker so cene embalažnin padale vsako leto zaradi konkurence na trgu, embalažne družbe nimajo več denarja za to, da bi prevzemale embalažo. To je osnovni razlog. Tu nihče drug ne more napraviti reda, kot država.«
Seveda bi interventni odvoz lahko reševali z javnih naročilom, a to bi pomenilo obremeniti prebivalstvo, ki naj bi se ga sicer nagrajevalo za ločevanje odpadkov, še pojasnjujejo. Kot še opozarjajo, je težava tudi v tem, da se pri nas proizvede ogromno nekvalitetne embalaže, ki je nihče noče prevzeti, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa nimajo manevrskega prostora, da bi pritisnile na trgovce, saj je embalažnina, kot omenjeno, zaradi prevelike konkurence nizka. Težava je tudi v tem, da država trenutno ne ve, koliko odpadne embalaže sploh nastane – to naj bi rešila na novo uvedena obveznost poročanja za podjetja, najverjetneje pa bo v prihodnosti treba tudi spustiti mejo za plačilo embalažnine.
Na ministrstvu za okolje odgovarjajo, da se bodo kupi odpadne embalaže na dvoriščih centrov za ravnanje z odpadki zmanjšali v drugi polovici leta, predvidoma že v poletnih mesecih od julija do septembra. Zadevo po njihovih besedah že obravnavajo pristojni inšpektorji, ki ugotavljajo obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo. Natančnih podatkov o tem, pri koliko komunalnih podjetij je bil nadzor opravljen in ali so kje že ukrepali, sicer nimajo. So pa bili inšpekcijski pregledi opravljeni v vseh slovenskih območnih enotah.
Medtem ko gredo Olimpijske igre počasi h koncu, smo se danes pogovarjali z enim izmed zdravnikov, ki v Parizu skrbijo za naše športnike. Ortopeda, Robija Kelca, je Helena Lovinčič poklicala ravno, ko je s tribune spremljal fantastični nastop naše plezalke, Janje Garnbret. Med drugim je povedal, da so to njegove druge poletne olimpijske igre, za plezalce je namreč skrbel že v Tokiu, da hujšega dela s športniki bi, razen nekaj prehladov in glavobolov. Komentiral pa je tudi kakovost hrane, razmere v reki Seni in organizacijo na splošno.
V teh poletnih dneh se iz Ljubljane selimo v portugalsko prestolnico Lizbona, kjer so bile konec julija evropske športne igre za dializne in bolnike s transplantacijo. Naši tekmovalci, člani društva Transplant, so dosegli velik uspeh. V Slovenijo so se vrnili s skupno 11 medaljami. Tekmovanja sta se udeležila tudi podpredsednik društva Transplant Andrej Žido in vodja slovenske ekipe Peter Tišler. Z njima se je pogovarjala Julija Kandare.
Jamarji iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, naše največje slovenske jamarske organizacije, so v zadnjem obdobju odkrili skoraj neverjeten jamski sistem, ki bi lahko kmalu postal eden največjih v Sloveniji. Gre za planino Poljano v osrčju Bohinjskih gora in pričakujejo, da v nekaterih od više ležečih jam celo presežejo magično globino 1000 metrov.
V treh vzhodnih nemških deželah – Turingiji, Saški in Brandenburgu – poteka volilna kampanja pred volitvami v deželni zbor. Ankete najbolje kažejo desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki pa si prizadeva za spremembo v nemški kulturi spominjanja z manj poudarka na nacizmu. V stranki so tudi frakcije, ki nacističnim zločinom ne pripisujejo velikega pomena. V Nemčiji se sicer vrstijo obletnice grozot tistega časa, narašča zanimanje za obisk spomenikov. Potem ko so januarja letos mediji razkrili zarotniško srečanje skrajnih desničarjev v vili v Potsdamu, kjer so razpravljali o programu izgona tujcev, se je povečalo zanimanje za obisk podobne vile Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov. Obiskala jo je tudi Maja Derčar. Na fotografiji vila Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov
Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pri nas je v polnem teku. Kamorkoli se ozremo, smo tako rekoč bombardirani z napisi, kot so znižano, finalni popusti in totalna razprodaja. Če smo potrošniki nekoč odštevali dneve do začetka sezonskih razprodaj, danes skoraj ni več trgovine, ki ne bi imela police ali spletnega zavihka z znižanimi artikli. O tem, kaj je bistvo razprodaj, je Julija Kandare govorila z lastnico koroškega podjetja s trajnostno modo Lipi Lucijo Arnold, kako lahko potrošniki postanemo odvisni od nakupovanja, pa ji je pojasnila specializantka psihoterapije in doktorantka filozofije Eva Virc s spletnega portala Moj psihoterapevt.
19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.
Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.
V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.
Z začetkom avgusta se je začel uporabljati pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Namenjen je večji skrbi za zdravje zaposlenih v panogah, kjer je premeščanje bremen pogosto. Pravilnik prinaša novo metodo po kateri se oceni obremenjenost delavcev. Predstavniki manjših delodajalcev pravijo, da je pravilnik preveč zakompliciran in da se bodo težko prilagodili novim pravilom. Sindikati jim odgovarjajo, da je čas za tehnološki napredek in, da trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več delovati. Pod Aktulano temo se podpisuje Urška Valjavec.
Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo. V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.
Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.
V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.
"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.
Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.
Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.
Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.
Neveljaven email naslov