Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala mundiala. O navijačih, varnostnih ukrepih, pričakovanjih in zgodbah ob igrišču iz Moskve poroča Aljaž Golčer.
Navijači prihajajo s celega sveta, namesto vize mnogim za vstop v državo zadostuje navijaška identifikacija oz. »fan ID«
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala 21. svetovnega prvenstva v nogometu. Pred prvima dvema tekmama so nas zanimale tudi tiste zgodbe, ki se dogajajo ob igriščih. Iz Moskve se je javil športni novinar Aljaž Golčer.
Mundial je za športne navdušence dogodek, ki bi ga moral vsak doživeti vsaj enkrat v življenju, poln vtisov pogovor začne Aljaž in doda, da se je Rusija izkazala kot dobra organizatorka dogodka. Navijači prihajajo s celega sveta, namesto vize pa mnogim za vstop v državo zadostuje navijaška identifikacija oz. »fan ID«, ki ga vedno nosijo okrog vratu in se lahko tudi po tem opazi, koliko jih je. Domačini Rusi imajo subvencionirane vstopnice, ki so razprodane. Tudi sivi trg precej živi, vstopnica druge kategorije pa stane 150 eur. Nekateri so morali za vstopnico prodati svoje premoženje.
“Perujski navijači so prodali avtomobile, da so lahko prišli v Rusijo. Peru se je uvrstil na mundial prvič po 36 letih. Dejali so, da je to priložnost enkrat v življenju. Prodali so avtomobil, pripeljali celo družino v Rusijo, nato pa živeli na piškotih in vodi, se vozili 32 ur z vlakom v Jekaterinburg, ki je edino azijsko prizorišče tega prvenstva, najdlje od vseh. Take zgodbe se res dogajajo in vzbudijo veliko pozornosti.”
Za varnost je dobro poskrbljeno, saj veljajo strogi varnostni ukrepi, tudi zaradi skrbi pred izpadi huliganov, ki so pred dvema letoma poskrbeli za nevšečnosti v Franciji.
“Varnostni ukrepi so zelo strogi, ne le na stadionih, tudi na podzemni železnici večkrat pregledajo torbo. Na stadionih pa še posebej. Predstavniki medijev imamo sicer svoje vhode, kjer pa veljajo popolnoma enaka stroga pravila, četudi imamo akreditacije. Vsak, ki vstopi, mora prižgati računalnik, odkleniti telefon, odpreti torbo, da pogledajo, če imajo še kakšne elektronske naprave, ki delujejo na brezžične frekvence, pretipajo te kot tiste izbrane na letališču.”
Za dobro izvedbo dogodka skrbijo tudi prostovoljci, ki jih je “kot Rusov”, v šali dodaja Aljaž Golčer.
“Nekatere stvari niso najbolje označene, sploh v krajih kot je Nižni Novgorod, ki je sicer čudovito mesto, ampak imena postaj in prog mestnega prometa so v cirilici in tukaj lahko prostovoljci zares pomagajo.”
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala mundiala. O navijačih, varnostnih ukrepih, pričakovanjih in zgodbah ob igrišču iz Moskve poroča Aljaž Golčer.
Navijači prihajajo s celega sveta, namesto vize mnogim za vstop v državo zadostuje navijaška identifikacija oz. »fan ID«
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala 21. svetovnega prvenstva v nogometu. Pred prvima dvema tekmama so nas zanimale tudi tiste zgodbe, ki se dogajajo ob igriščih. Iz Moskve se je javil športni novinar Aljaž Golčer.
Mundial je za športne navdušence dogodek, ki bi ga moral vsak doživeti vsaj enkrat v življenju, poln vtisov pogovor začne Aljaž in doda, da se je Rusija izkazala kot dobra organizatorka dogodka. Navijači prihajajo s celega sveta, namesto vize pa mnogim za vstop v državo zadostuje navijaška identifikacija oz. »fan ID«, ki ga vedno nosijo okrog vratu in se lahko tudi po tem opazi, koliko jih je. Domačini Rusi imajo subvencionirane vstopnice, ki so razprodane. Tudi sivi trg precej živi, vstopnica druge kategorije pa stane 150 eur. Nekateri so morali za vstopnico prodati svoje premoženje.
“Perujski navijači so prodali avtomobile, da so lahko prišli v Rusijo. Peru se je uvrstil na mundial prvič po 36 letih. Dejali so, da je to priložnost enkrat v življenju. Prodali so avtomobil, pripeljali celo družino v Rusijo, nato pa živeli na piškotih in vodi, se vozili 32 ur z vlakom v Jekaterinburg, ki je edino azijsko prizorišče tega prvenstva, najdlje od vseh. Take zgodbe se res dogajajo in vzbudijo veliko pozornosti.”
Za varnost je dobro poskrbljeno, saj veljajo strogi varnostni ukrepi, tudi zaradi skrbi pred izpadi huliganov, ki so pred dvema letoma poskrbeli za nevšečnosti v Franciji.
“Varnostni ukrepi so zelo strogi, ne le na stadionih, tudi na podzemni železnici večkrat pregledajo torbo. Na stadionih pa še posebej. Predstavniki medijev imamo sicer svoje vhode, kjer pa veljajo popolnoma enaka stroga pravila, četudi imamo akreditacije. Vsak, ki vstopi, mora prižgati računalnik, odkleniti telefon, odpreti torbo, da pogledajo, če imajo še kakšne elektronske naprave, ki delujejo na brezžične frekvence, pretipajo te kot tiste izbrane na letališču.”
Za dobro izvedbo dogodka skrbijo tudi prostovoljci, ki jih je “kot Rusov”, v šali dodaja Aljaž Golčer.
“Nekatere stvari niso najbolje označene, sploh v krajih kot je Nižni Novgorod, ki je sicer čudovito mesto, ampak imena postaj in prog mestnega prometa so v cirilici in tukaj lahko prostovoljci zares pomagajo.”
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsi, ki se redno vozite skozi predor Golovec, boste v naslednjih dveh mesecih, zlasti ob prometnih konicah, zelo verjetno naleteli na zgostitve prometa in zastoje. Že lani poleti je bila uspešno zaključena sanacija in nadgradnja zahodne cevi predora Golovec, zdaj pa sledi še sanacija vzhodne. Zapore so že postavljene, dela se pričenjajo v ponedeljek. O tem, kako bo speljan promet in kaj ob zapori svetujejo pri Direkciji za avtoceste Republike Slovenije, se je Peter Močnik pogovarjal z Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri DARS-u:
O 60-letnici Pokala Vitranc smo spomine na to prizorišče, kjer je 6.1.1999 v smučarski anale vpisal zmago pred domačim občinstvom, na Prvem pogovarjali z Juretom Koširjem. Kot je povedal Mojci Delač, je praktično tudi sam del te zgodovine že 40 let.
Ko je Janez Janša pred letom dni prevzel vodenje 14. slovenske vlade, je napovedal povezovalno politiko, temelječo na dialogu. Jasno je bilo, da nova vlada prevzema vajeti v zahtevnem obdobju, saj smo skoraj sočasno razglasili epidemijo novega koronavirusa, o katerem je stroka vedela zelo malo ali skoraj nič. Tedaj smo na tem mestu povedali, da ima premier Janša priložnost izpolniti obljubo o povezovalni politiki, a da bodo štela dejanja. Komentar Aleš Kocjan:
Ocenjujejo, da smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kg na prebivalca, a čeprav upošteva tudi druge tekstilne odpadke, ne upošteva tistih, ki niso bili zbrani ločeno. Oblačila sicer predstavljajo glavnino tekstilnih odpadkov. Več o tem je povedala Katja Sreš, Ekologi brez meja.
Prvo lokomotivo iz Postojnske jame so iz muzejskega depoja Notranjskega muzeja v Postojni naložili na tovornjak in odpeljali v Ljubljano, kjer jo bo ekipa Društva ljubiteljev železnic Železna cesta, pod strokovnim vodstvom in nazorom industrijskega arheologa in nekdanjega konservatorskega svetnika dr. Tadeja Brateta, obnovila.
Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je bila ustanovljena z namenom: s pravnim znanjem varovati demokratični , odprto, svobodno in solidarno družbo ima že od ustanovitve polne roke dela Pomaga posameznikom, ki so dobili plačilne naloge policije na podlagi odloka, ki ni bil objavljen v Uradnem listu, pomaga pisati pritožbe žrtvam policijskega nasilja, svetuje srednješolcem, ki so dobili plačilne naloge zaradi protesta ob zaprtih šolah in svetuje staršem osnovnošolcev glede obveznosti celodnevnega nošenja mask.
Dolgo časa je tudi pri nas veljal razkol med vejami ekonomske misli glede vprašanja, ali so državne pomoči gospodarstvu koristne ali stran vržen denar. Analiza ekonomista Anžeta Burgerja s Fakultete za družbene vede kaže, da so subvencije lahko prvo ali drugo, nedvomno pa imajo pozitiven učinek v recesiji. Z drugimi besedami, subvencije v kriznem času niso vprašanje ideologije, ampak del prepotrebne ekonomske politike, ki lahko pozitivno vpliva na zaposlene in podjetja. Smo v krizi vsi keynesijanci?
Gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke, projekt je vreden 98,5 milijona evrov , po zapletih pri izbiri izvajalca del in spomladanskih težavah s prihodom delavcev turškega gradbinca, zdaj poteka v skladu s terminskim planom. Izkop predorske cevi, ki je na slovenski strani dolga 3,5 kilometra, je v Sloveniji stekel avgusta, trenutno pa je izkopanih dobrih 550 metrov cevi, na dan pa se predor podaljša za približno 6 do 9 metrov.
Že skoraj leto dni v naši državi kot tudi drugod po svetu živimo v izrednih razmerah, ki so spremenile naš vsakdan. Delo od doma kakor tudi šolanje na daljavo je marsikoga privedlo do odločitve, da kupi ali posodobi svojo računalniško opremo. Prodajalcem računalniške opreme se je posledično v času drugega epidemičnega vala zelo povečala spletna prodaja izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo za delo od doma. Na prvem mestu so prenosni računalniki. Hkrati pa zaradi pridelovanja kriptovalute na tržišču primanjkuje grafičnih kartic po ugodni ceni. Več Marko Rozman.
Četrtim letnikom se je danes po več mesecih šolanja na daljavo v šolskih klopeh pridružila polovica dijakov prvih treh letnikov. Pouk je stekel po modelu C, po katerem polovice oddelkov ta teden tako nadaljujejo izobraževanje od doma, druga polovica pa je prišla v šolo. Naslednji teden se bosta skupini zamenjali. Tadeja Bizilj se je pogovarjala z dijakinjama 1. letnika Gimnazije Škofja Loka, Vito Renko in Elo Debeljak.
Na naslov varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinke Todorovski je lani prispelo 2505 pritožb, mnenj, predlogov, vprašanj in tudi pohval občinstva. Število odzivov je bilo tako največje v dvanajstih letih delovanja instituta varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Leto so sicer zaznamovali predvsem odzivi na vsebine, povezane s koronaepidemijo in zamenjavo vlade. Podrobnosti v pogovoru z varuhinjo, celotno poročilo za leto 2020 pa je dostopno na spletnih straneh RTV Slovenija.
Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.
Biometrijo so države uporabljale že pred epidemijo, ki pa je pospešila njihovo rabo. Po mnenju strokovnjaka za zasebnost in urednika pri comparitech.com Paula Bischoffa ima biometrija lahko velik vpliv na svobodo gibanja in svobodo združevanja, saj lahko odvrne protestnike od tega, da bi se na protestih sploh prikazali, zato je to resen razlog za zaskrbljenost. Ob tem je izrazil upanje, da se bo večina teh praks prenehala, ko bo pandemije konec, skrbi pa ga, da bo veliko teh praks obstalo, veliko podatkov, ki so se zbrali v tem času, pa bo uporabljenih za druge namene. S strokovnjakom se je pogovarjala Urška Henigman.
Epidemija je močno spremenila rabo novih tehnologij in tako razkrila prednosti, pomanjkljivosti in nevarnosti digitalizacije vsakdanjih življenj. Da bi ustavile širjenje novega koronavirusa, so države po svetu omejile srečevanje ljudi. Tehnologija je po eni strani olajšala umik v zasebni prostor, hkrati pa je tudi omogočila nadzor spoštovanja novih pravil obnašanja v javnem prostoru. Številne države so za to uporabile tehnologije prepoznavanja biometričnih osebnih podatkov, tudi Slovenija. Prav danes mineva leto dni, odkar pri nas vsakdnevno štejemo primere novih okužb s Sars-Cov-2, kmalu bo minilo leto dni od prve ustavitve javnega življenja. V tem času so tudi pri nas uvedli ali okrepili zbiranje in obdelavo biometričnih osebnih podatkov, da bi tako preprečili širjenje novega koronavirusa med ljudmi. Hkrati pa so ta orodja uporabili tudi za nadzor spoštovanja novih pravil obnašanja v javnem prostoru, ki posega v pravice in svoboščine. O biomtriji pred, med in po koroni v prispevku Urške Henigman.
Potem ko se je v javnosti širila razprava o seznamu priporočenega domačega branja za osnovnošolce v posodobljenem učnem načrtu za slovenščino – razlog zanjo je bil Dnevnik Ane Frank – se je kot podpora branju tega znamenitega besedila globoke etične sporočilnosti in literarnega dokumenta obdobja temne plati zgodovine, rodila civilna pobuda o branju odlomkov, ki so v t. i. Živi knjigi zbrani v verigo posnetkov na kanalu You tube. Dnevnik Ane Frank je bil namreč tako kot številne druge knjige z univerzalno pomembnimi, bistvenimi vsebinami že pred časom umaknjen. Vendar ne zato, ker bi ga s seznama črtali, pač pa zato, ker učni načrt ne predvideva več nekdanjega seznama priporočenih knjižnih naslovov. Zato je tudi veliko nejasnosti, povezanih s priporočenimi izbirnimi knjižnimi vsebinami, domačim in obveznim branjem.
Po skoraj letu dni, ko smo zaradi epidemije ostali doma in so mnogi tudi svojo službo prenesli v domače okolje, pri delu od doma še vedno ostajajo določeni izzivi. Če so se nekatere rešitve takrat zdele skoraj nerešljive, pa smo se v tem letu naučili mnogo novega in predvsem prilagodili, razlaga izr. prof. dr. Eva Boštjančič z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Več Lucija Fatur.
Koledarska zima še traja, a s februarjem se je končala meteorološka. Občutek, da z izjemo nekaj krajših obdobij ni postregla z ravno nizkimi temperaturami, nas ne vara, pritrjuje klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje. Kako topla je bila torej minula zima?
Tokratni teden boja proti raku poteka pod geslom Obvladovanje raka s cepljenjem. Okužbam lahko pripišemo približno 15 odstotkov vseh rakov v svetu, zato stroka poleg upoštevanja ostalih preventivnih priporočil poziva tudi k cepljenju otrok proti HPV in hepatitisu B, ki se je v času epidemije znižalo. Izpostavlja pa tudi pomen cepljenja proti covidu-19 za onkološke bolnike.
Pred nekaj dnevi smo lahko prek spleta občudovali lavine fontane. Etna, najdejavnejši evropski ognjenik, je bruhala lavo celo 1500 metrov visoko v zrak. Na prvem smo se o delovanju vulkanov in Etni, ki jo dobro pozna, pogovarjali z geologom dr. Bojanom Ambrožičem.
Neveljaven email naslov