Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Minimalno trajanje dopusta pri nas je štiri tedne. Delavec je dolžan izkoristiti 14 dni dopusta v kosu. Osnove pravice določa zakon, mnoge izjeme kolektivne pogodbe. Če ima delavec petdnevni delovni teden, potem ima pravico do minimalnega dopusta, ki traja 20 dni. Delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden ima minimalno 16 dni dopusta. Delavcu, ki ima šestdnevni delovni teden pa pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta. Pogovor z generalno direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk je posnela Urška Valjavec.
Delavec je dolžan izkoristiti 14 dni dopusta v kosu
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Minimalno število dni dopusta, ki jih v Sloveniji dobi zaposleni, je 20, delavec pa je dolžan v enem kosu izkoristiti 14 dni dopusta. Osnove pravice določa zakon, številne izjeme kolektivne pogodbe.
Če ima delavec petdnevni delovni teden, ima pravico do minimalnega števila dni dopusta, to je 20 dni. Delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden, ima minimalno 16 dni dopusta. Delavcu, ki ima šestdnevni delovni teden, pa pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta. Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katja Rihar Bajuk.
Zakon določa posebne okoliščine, ki so lahko podlaga za dodatne dni dopusta. Tukaj govorimo o starejših delavcih, invalidih, delavcih, ki negujejo otroka, ki potrebuje posebno nego, o delavcih s telesnimi okvarami; delavci, mlajši od 18 let, imajo dodatnih 7 dni dopusta, dodatne dneve dobijo tudi delavci z otroki, mlajšimi od 15 let.
Delavec ima pravico, da dopust izrabi v tekočem koledarskem letu. Lahko ga izrabi v več delih. Ob tem mora en del dopusta trajati vsaj dva tedna. Z delodajalcem pa se lahko dogovori, da del dopusta prenese v naslednje leto in ga izkoristi do konca junija.
Delavec se ne more odpovedati 14-dnevnemu dopustu v kosu. Namen te pravice je počitek, ki ga v skladu z mednarodno zakonodajo delavec potrebuje po določenem obdobju opravljenega dela.
Pred novo zakonodajo je veljalo, da celotni letni dopust delavec dobi, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja v trajanju šestih mesecev. Zdaj velja, da delavec, ko ima v posameznem koledarskem letu zaposlitev, krajšo od enega leta, prejme sorazmerni letni dopust v trajanju 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Če pogledamo konkreten primer. Delavec ima na primer 24 dni dopusta, delo pa je začel opravljati julija. V tem primeru delavcu pripada 12 dni letnega dopusta.
Pravice in dolžnosti, povezane z dopustom in izplačilom regresa za letni dopust, so zapisane v Zakonu o delovnih razmerjih ter številnih kolektivnih pogodbah.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Minimalno trajanje dopusta pri nas je štiri tedne. Delavec je dolžan izkoristiti 14 dni dopusta v kosu. Osnove pravice določa zakon, mnoge izjeme kolektivne pogodbe. Če ima delavec petdnevni delovni teden, potem ima pravico do minimalnega dopusta, ki traja 20 dni. Delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden ima minimalno 16 dni dopusta. Delavcu, ki ima šestdnevni delovni teden pa pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta. Pogovor z generalno direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk je posnela Urška Valjavec.
Delavec je dolžan izkoristiti 14 dni dopusta v kosu
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Minimalno število dni dopusta, ki jih v Sloveniji dobi zaposleni, je 20, delavec pa je dolžan v enem kosu izkoristiti 14 dni dopusta. Osnove pravice določa zakon, številne izjeme kolektivne pogodbe.
Če ima delavec petdnevni delovni teden, ima pravico do minimalnega števila dni dopusta, to je 20 dni. Delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden, ima minimalno 16 dni dopusta. Delavcu, ki ima šestdnevni delovni teden, pa pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta. Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katja Rihar Bajuk.
Zakon določa posebne okoliščine, ki so lahko podlaga za dodatne dni dopusta. Tukaj govorimo o starejših delavcih, invalidih, delavcih, ki negujejo otroka, ki potrebuje posebno nego, o delavcih s telesnimi okvarami; delavci, mlajši od 18 let, imajo dodatnih 7 dni dopusta, dodatne dneve dobijo tudi delavci z otroki, mlajšimi od 15 let.
Delavec ima pravico, da dopust izrabi v tekočem koledarskem letu. Lahko ga izrabi v več delih. Ob tem mora en del dopusta trajati vsaj dva tedna. Z delodajalcem pa se lahko dogovori, da del dopusta prenese v naslednje leto in ga izkoristi do konca junija.
Delavec se ne more odpovedati 14-dnevnemu dopustu v kosu. Namen te pravice je počitek, ki ga v skladu z mednarodno zakonodajo delavec potrebuje po določenem obdobju opravljenega dela.
Pred novo zakonodajo je veljalo, da celotni letni dopust delavec dobi, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja v trajanju šestih mesecev. Zdaj velja, da delavec, ko ima v posameznem koledarskem letu zaposlitev, krajšo od enega leta, prejme sorazmerni letni dopust v trajanju 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Če pogledamo konkreten primer. Delavec ima na primer 24 dni dopusta, delo pa je začel opravljati julija. V tem primeru delavcu pripada 12 dni letnega dopusta.
Pravice in dolžnosti, povezane z dopustom in izplačilom regresa za letni dopust, so zapisane v Zakonu o delovnih razmerjih ter številnih kolektivnih pogodbah.
Ob prvem šolskem dnevu smo na pogovor o 'brezplačni' šoli, težavah v slovenskem šolstvu in sodelovanju staršev s šolo povabili Laro Romih, predsednico Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in mamo treh šolajočih se otrok.
Začenja se novo šolsko leto za osnovnošolce in dijake, v šolske klopi bo prvič sedlo tudi nekaj manj kot 21 tisoč prvošolk in prvošolcev. Ti so še posebej ranljivi udeleženci v prometu in policija je tudi letos okrepila nadzor prometa v okolici šol in vrtcev. Govorili smo z Ivanom Kapunom, vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, in upokojenim inštruktorjem varne vožnje Brankom Leganom.
Pogovor z radijskim novinarjem in odličnim poznavalcem Tomažem Gerdenom ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova in obletnici smrti princese Diane.
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani si lahko do 17. oktobra ogledate razstavo Vse je v naših rokah. Razstava, ki jo je pripravila Hiša znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, predstavlja izzive izgube sluha ter izpostavlja največje dosežke v 90-letni zgodovini gluhe skupnosti pri nas. Več o razstavi v prispevku Petre Medved.
Ena vročih tem tega poletja je bila napoved o obveznem digitalnem vodenju evidence delovnega časa – poenostavljeno rečeno »štempljanje«. Ministrstvo za delo je dopolnilo zakonodajo s tega področja – glavni povod pa številne kršitve s tega področja. Delovna inšpekcija ugotavlja, da je največ kršitev v gradbeništvu, v trgovini ter v gostinstvu in hotelirstvu.
Italijanska pokrajina Salento, ki leži na 'peti' italijanskega škornja, slovi po peščenih plažah in taranti. Gre za glasbo in ples, ki naj bi nekoč zdravila ponorele zaradi pika strupene tarantele. Obnorelih tudi danes ne manjka – a le zaradi festivala Noč tarante, ki je minuli konec tedna tja že petindvajsetič privabil na sto tisoče ljubiteljev, pa tudi italijanske in svetovne zvezdnike. Na najbolj množičnem etno dogodku v Evropi je bil Janko Petrovec.
Pomanjkanje nastanitev ni prisotno zgolj na zasebnem trgu, z njim se soočajo tudi študentskih domovi. V Ljubljani se je za bivanje v študentskem domu v prihodnjem študijskem letu tako vpisalo 2000 več študentov od razpoložljivih postelj. O velikem presežku prijav poročajo tudi z obale. Najmanj problematične pa so razmere v Mariboru, a tudi tu poročajo o trendu večanja števila prijav.
Slovenija velja za državo s pestrim naborom festivalov vseh žanrov, saj ima skoraj vsak večji kraj vsaj enega. Letos so se prvič po dveh letih ponovno zvrstili različni festivali brez omejitev, kjer lahko spremljamo vrhunske glasbene ustvarjalce, umetniške kreativce, okusimo kulinariko in odkrivamo slovensko tradicijo. Kako je obdobje karantene vplivalo na organizatorje, nastopajoče in na udeležence festivalov v prispevku Lane Furlan, ki ga prebrala Lucija Fatur.
Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.
RTV Slovenija je v četrtek v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravila posebno dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za slovenske gasilce, v kateri so zbirali sredstva za nakup nove gasilske opreme. Med oddajo so po podatkih MMC RTVSLO zbrali 790.915 evrov. Jure K. Čokl je poklical poveljnika GZS Francija Petka in ga vprašal, ali je pričakoval tak odziv in kako se GZS pripravlja na morebitne podobne požare v prihodnosti.
Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.
Ob premieri novega slovenskega avtorskega pop-rock muzikala Povodni mož, se glasbena urednica Alja Kramar pogovarja z avtorjema, glasbenico Neisho in besedilopiscem Ambrožem Kvartičem.
O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.
V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.
Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.
Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.
Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.
Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.
Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.
Neveljaven email naslov