Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana

04.07.2018

Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.

Udeležujejo se ga otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek, ter otroci in mladostniki, ki slišijo

26 otrok in mladostnikov se je odločilo, da del svojih počitnic preživi na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Miha Zupana v Ljubljani. Poleg slovenskih se kampa udeležuje tudi osem mladostnikov iz Izraela in dva s Švedske. Zanje je zdaj najpomembnejša košárka, razlaga Lana:

»Na tem košarkarskem kampu mi je zelo všeč, saj se od Mihe in ostalih zelo veliko naučim. Rada Igraš košarko? Igram jo od 7. razreda, treniram tri leta. Imela sem enoletni premor in zdaj se trudim. Na tem taboru nisem prvič, sem že tretjič. Udeležujem se ga vsako leto. Kaj ti je najbolj všeč? Najbolj všeč mi je, ko imamo vsi skupaj treninge, se popoldan, zvečer in zjutraj igramo, se družimo in pogovarjamo.«

Naš svetovno znani gluhi profesionalni košarkar Miha Zupan pravi, da je v njem dolgo zorela ideja po organiziranju košarkarskega kampa. Njegov govor tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:

»Obdobje, ko sem opazoval druge znane igralce, kako ustvarjajo razne kampe, se mi je zdelo, da bi lahko tudi jaz kaj takega naredil. Ampak pika na i so bili gluhi otroci oziroma njihovi starši, ki so me stalno spraševali, zakaj tega ne bi naredili tudi za nas, za njihove otroke. In sem se odločil, da izpeljem kamp. Seveda prvi kamp je bil brez pričakovanj in na koncu koncev do zdaj, ko je že tretji kamp, vidim, da je veliko interesa – ne govorim samo za Slovenijo, govorim za ves svet. Pričakujem tudi, da bo moj kamp tudi kdaj v tujini, ne samo v Sloveniji.«

Slišeči otroci in mladostniki poleg košarke spoznavajo tudi svet gluhote, za katerega je značilno sporazumevanje v znakovnem jeziku. Govor Miha Zupana. tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:

»Gluhi, naglušni otroci znajo kretat, tudi nekateri, ki imajo polžkov vsadek znajo kretat. Slišeči otroci pa so tisti, ki imajo po večini gluhe starše. Seveda, otroci, ki imajo gluhe starše znajo vsaj malo kretat. Edini jezik, ki ga uporabljamo je mednarodni znakovni jezik. In ni nikakršna težava ali je udeleženec Izraelec, Kitajec ali Šved – edini jezik s katerem se sporazumemo je točno ta. In ta komunikacija poteka brez težav. Letos imamo osem Izraelcev in dva Šveda, lansko leto je bilo udeležencev veliko več. Imeli smo Litovce, Švede, Špance, Izraelce, Slovake, Avstrijce, večina pa je bila Slovencev. Želim postati prepoznaven tudi v tujini, da bi tudi v tujini omogočili to upanje gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom s polžkovim vsadkom.«

Da komunikacija ni nikakršna ovira, nam je razložila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tamara Grm, ki je udeleženko iz Izraela Liron v našem imenu vprašala, kako se ima na kampu.

»Zdaj komunikacija poteka iz slovenskega znakovnega jezika v mednarodni znakovni jezik in iz mednarodnega znakovnega jezika v izraelski znakovni jezik in potem sledi odgovor v obratni smeri do slovenskega govornega jezika. Tolmačila bom iz slovenskega znakovnega jezika, ki ga bo prevedla mednarodna tolmačka.«

Liron: »Res sem vesela, da sem se ga lahko udeležila, da sem dobila veliko novih izkušenj. Treniram košarko, res se rada učim novih veščin in pridobivam nove izkušnje in nova znanja.«

Mlade je na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Mihe Zupana v Ljubljani obiskal tudi košarkar Zoran Dragić:

»Zmeraj mi je lepo priti, da podprem nekdanjega košarkarja in še posebej njegov kamp, ker dela tako lepo gesto za gluhe in naglušne otroke. Da jim pokaže, da je vse možno, da tudi oni lahko uspejo v košarki, če si to želijo.« Kaj polagate mladim košarkarjem na srce? »Da poslušajo, da delajo šolo, pa da so vztrajni. Pa da nikoli ne nehajo sanjat.«

O tem, kako poteka tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana pripoveduje soorganizator Bojan Mord:

»Mi mamo tako zastavljen program, da imamo trening dvakrat na dan po dve šolski uri. Imamo pa tudi popoldanske aktivnosti. Peljali jih bomo v Postojnsko jamo, obiskali Ljubljanski grad, šli bomo na kopališče, igrali odbojko, imeli kulturno umetniško izražanje. Na kampu sodeluje 11 prostovoljcev, eni pomagajo pri treningih, drugi pri kulturno umetniških delavnicah. Imamo slišečo tolmačko, ki prevaja govorjeni jezik v znakovni jezik in gluho tolmačko, ki je most med mednarodnim znakovnim jezikom in slovenskim znakovnim jezikom.«

Pa tudi dodaja:

»Izvedba kampa je podcenjujoča strani podjetij oziroma podjetij odgovorne družbe. To je majhna skupina gluhih in ko iščemo sredstva za uspešno izvedbo kampa imamo težave. Če gledamo druge kampe, ki jih organizirajo slišeči, je tam 100, 200, 300 otrok in jih je lažje organizirati. Mi pa tavamo v temi. Ni dovolj samo tista pristojbina, ampak so potrebna tudi dodatna sredstva. Želimo tudi ob pomoči vaših medijev, obveščati javnost, da potrebujemo njihovo pomoč, z namenom, da bi se družba seznanila tudi z gluho skupnostjo. Da je Miha Zupan uspel v svetu slišeče košarke ni samoumevno, je moral res vztrajati, se potruditi. Po drugi strani pa potrebujemo podporo družbe, okolice, da lahko Miha svojo energijo, znanje in doživetja prenese na mlajšo generacijo kot nek vzornik in vzgled.«

Na košarkarskem kampu se dobro počutijo, razlaga udeleženka Ula:

»Meni je zabavno biti tukaj. Učimo se košarko, mečemo žogo in jo držimo z obema rokama. Igramo namizne igrice, pa take stvari.«

Miha Zupan želi na mlade generacije prenesti znanje in jih navdušiti za šport.  Njegov tretji mednarodni košarkarski kamp, ki poteka v Ljubljani, se bo končal v soboto.


Aktualna tema

4528 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana

04.07.2018

Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.

Udeležujejo se ga otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek, ter otroci in mladostniki, ki slišijo

26 otrok in mladostnikov se je odločilo, da del svojih počitnic preživi na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Miha Zupana v Ljubljani. Poleg slovenskih se kampa udeležuje tudi osem mladostnikov iz Izraela in dva s Švedske. Zanje je zdaj najpomembnejša košárka, razlaga Lana:

»Na tem košarkarskem kampu mi je zelo všeč, saj se od Mihe in ostalih zelo veliko naučim. Rada Igraš košarko? Igram jo od 7. razreda, treniram tri leta. Imela sem enoletni premor in zdaj se trudim. Na tem taboru nisem prvič, sem že tretjič. Udeležujem se ga vsako leto. Kaj ti je najbolj všeč? Najbolj všeč mi je, ko imamo vsi skupaj treninge, se popoldan, zvečer in zjutraj igramo, se družimo in pogovarjamo.«

Naš svetovno znani gluhi profesionalni košarkar Miha Zupan pravi, da je v njem dolgo zorela ideja po organiziranju košarkarskega kampa. Njegov govor tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:

»Obdobje, ko sem opazoval druge znane igralce, kako ustvarjajo razne kampe, se mi je zdelo, da bi lahko tudi jaz kaj takega naredil. Ampak pika na i so bili gluhi otroci oziroma njihovi starši, ki so me stalno spraševali, zakaj tega ne bi naredili tudi za nas, za njihove otroke. In sem se odločil, da izpeljem kamp. Seveda prvi kamp je bil brez pričakovanj in na koncu koncev do zdaj, ko je že tretji kamp, vidim, da je veliko interesa – ne govorim samo za Slovenijo, govorim za ves svet. Pričakujem tudi, da bo moj kamp tudi kdaj v tujini, ne samo v Sloveniji.«

Slišeči otroci in mladostniki poleg košarke spoznavajo tudi svet gluhote, za katerega je značilno sporazumevanje v znakovnem jeziku. Govor Miha Zupana. tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:

»Gluhi, naglušni otroci znajo kretat, tudi nekateri, ki imajo polžkov vsadek znajo kretat. Slišeči otroci pa so tisti, ki imajo po večini gluhe starše. Seveda, otroci, ki imajo gluhe starše znajo vsaj malo kretat. Edini jezik, ki ga uporabljamo je mednarodni znakovni jezik. In ni nikakršna težava ali je udeleženec Izraelec, Kitajec ali Šved – edini jezik s katerem se sporazumemo je točno ta. In ta komunikacija poteka brez težav. Letos imamo osem Izraelcev in dva Šveda, lansko leto je bilo udeležencev veliko več. Imeli smo Litovce, Švede, Špance, Izraelce, Slovake, Avstrijce, večina pa je bila Slovencev. Želim postati prepoznaven tudi v tujini, da bi tudi v tujini omogočili to upanje gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom s polžkovim vsadkom.«

Da komunikacija ni nikakršna ovira, nam je razložila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tamara Grm, ki je udeleženko iz Izraela Liron v našem imenu vprašala, kako se ima na kampu.

»Zdaj komunikacija poteka iz slovenskega znakovnega jezika v mednarodni znakovni jezik in iz mednarodnega znakovnega jezika v izraelski znakovni jezik in potem sledi odgovor v obratni smeri do slovenskega govornega jezika. Tolmačila bom iz slovenskega znakovnega jezika, ki ga bo prevedla mednarodna tolmačka.«

Liron: »Res sem vesela, da sem se ga lahko udeležila, da sem dobila veliko novih izkušenj. Treniram košarko, res se rada učim novih veščin in pridobivam nove izkušnje in nova znanja.«

Mlade je na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Mihe Zupana v Ljubljani obiskal tudi košarkar Zoran Dragić:

»Zmeraj mi je lepo priti, da podprem nekdanjega košarkarja in še posebej njegov kamp, ker dela tako lepo gesto za gluhe in naglušne otroke. Da jim pokaže, da je vse možno, da tudi oni lahko uspejo v košarki, če si to želijo.« Kaj polagate mladim košarkarjem na srce? »Da poslušajo, da delajo šolo, pa da so vztrajni. Pa da nikoli ne nehajo sanjat.«

O tem, kako poteka tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana pripoveduje soorganizator Bojan Mord:

»Mi mamo tako zastavljen program, da imamo trening dvakrat na dan po dve šolski uri. Imamo pa tudi popoldanske aktivnosti. Peljali jih bomo v Postojnsko jamo, obiskali Ljubljanski grad, šli bomo na kopališče, igrali odbojko, imeli kulturno umetniško izražanje. Na kampu sodeluje 11 prostovoljcev, eni pomagajo pri treningih, drugi pri kulturno umetniških delavnicah. Imamo slišečo tolmačko, ki prevaja govorjeni jezik v znakovni jezik in gluho tolmačko, ki je most med mednarodnim znakovnim jezikom in slovenskim znakovnim jezikom.«

Pa tudi dodaja:

»Izvedba kampa je podcenjujoča strani podjetij oziroma podjetij odgovorne družbe. To je majhna skupina gluhih in ko iščemo sredstva za uspešno izvedbo kampa imamo težave. Če gledamo druge kampe, ki jih organizirajo slišeči, je tam 100, 200, 300 otrok in jih je lažje organizirati. Mi pa tavamo v temi. Ni dovolj samo tista pristojbina, ampak so potrebna tudi dodatna sredstva. Želimo tudi ob pomoči vaših medijev, obveščati javnost, da potrebujemo njihovo pomoč, z namenom, da bi se družba seznanila tudi z gluho skupnostjo. Da je Miha Zupan uspel v svetu slišeče košarke ni samoumevno, je moral res vztrajati, se potruditi. Po drugi strani pa potrebujemo podporo družbe, okolice, da lahko Miha svojo energijo, znanje in doživetja prenese na mlajšo generacijo kot nek vzornik in vzgled.«

Na košarkarskem kampu se dobro počutijo, razlaga udeleženka Ula:

»Meni je zabavno biti tukaj. Učimo se košarko, mečemo žogo in jo držimo z obema rokama. Igramo namizne igrice, pa take stvari.«

Miha Zupan želi na mlade generacije prenesti znanje in jih navdušiti za šport.  Njegov tretji mednarodni košarkarski kamp, ki poteka v Ljubljani, se bo končal v soboto.


26.11.2020

Nova zvočna knjiga: Lahko noč, otroci!

Že 55 let lahko legendarnemu avizu skladatelja Urbana Kodra in radijski pravljici prisluhnemo prav vsak večer ob 19.45 na našem Prvem programu. Za prijaznejši vstop v zadnji mesec leta je izšla najnovejša izdaja pravljic v obliki zvočne knjige, in to tako v digitalni verziji kot na zgoščenki s priloženo pobarvanko: Lahko noč, otroci! S pravljico v svet sanj.


26.11.2020

Genij, ki je izumil "brezprostorski" nogomet

Diego Armando Maradona se je rodil v revnem predmestju Buenos Airesa oktobra 1960. Deset dni pred dopolnjenim šestnajstim letom je že zaigral v prvi argentinski ligi. Njegov prvi prestop, leta 1981, iz kluba Argentina Juniors v Boca Juniors je bil vreden milijon funtov. Leto dni pozneje je za petkratno vrednost prestopil k Barceloni, vendar se tam ni znašel. Začel se je spogledovati s kokainom. Dve leti pozneje je prestopil k Napoliju, italijanskemu klubu brez pravega ugleda na evropski ali italijanski sceni, in klub prerodil. V sedmih letih je vse postavil na glavo, prekinil je desetletja dolgo premoč klubov z italijanskega severa, Napoli je prvič in, za zdaj, zadnjič osvajal naslove. Vmes je na svetovnem prvenstvu 1986 z državno reprezentanco osvojil krono svetovnega. Po letu 1991 je njegova zvezda potemnela: kokainska zasvojenost, suspenzi, posledično upadanje forme. Po dokončni upokojitvi leta 1997 je nadaljeval z zlorabo prepovedanih substanc, soočil se je s prekomerno telesno težo, se zapletal v javne in odmevne spore s predsedniki argentinske nogometne zveze, mnoge je razburjal s prijateljevanjem s Fidelom Castrom. In vendar je Maradona ostal Maradona, genij par excellence, nogometaš, ki mu je svetovna javnost na internetnem glasovanju podelila naslov najboljšega nogometaša 20. stoletja. Prejel je neverjetnih 53 odstotkov vseh glasov, pa so glasovali tudi Brazilci, Angleži, navijači Milana in drugi, ki nimajo posebnega razloga, da bi Maradono imeli radi. S čim jih je torej prepričal? - Odgovor se skriva v prispevku, ki ga je ob svetovnem prvenstvu 2010 v Južni Afriki, ko je Maradona vodil aregentinsko reprezentanco kot selektor, pripravil Goran Dekleva. foto: Maradona na ramenih navijačev kluba Boca uniors ob osvojitvi naslova argentinskega državnega prvaka l. 1981 (Wikipedia, javna last)


25.11.2020

Okužbe na delovnih mestih

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


25.11.2020

Delo od doma ima skrite negativne plati, je pa odlična novica za ekologijo

Po nekaterih ocenah v drugem valu epidemije od doma dela le okoli 30% zaposlenih, spomladi naj bi od doma delalo okoli 70% delojemalcev. Delo od doma resda občutno zmanjša tveganje za okužbo z novim kornavirusom – toda tudi pri delu od doma so se pokazale določene pomanjkljivosti.


25.11.2020

Izpoved mamice, ki se je po letih nasilja z otroki umaknila na varno

Dom za številne ni varno zavetje; nasilja pa je v času, ko se moramo zaradi epidemije zadrževati za domačimi zidovi, še več. Sogovornica ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opisuje dolgoletne zlorabe v domačem okolju. Več let jo je nekdanji partner žalil, poniževal, ji grozil; prepričal jo je, da je ničvredna, da ne more živeti brez njega. Nasilen je bil tudi do otrok, lasal jih je, jih udarjal po glavi, poniževal, jim grozil. Nato se je kljub velikemu strahu odločila oditi. Zbežali so dobesedno brez vsega, le z oblačili, ki so jih imeli na sebi. Bilo je zelo težko, njo in otroke je prežemal strah, niso imeli kam iti, nekaj časa so se selili naokoli. A naposled so našli svoj mir, otroci napredujejo, več se smejijo, pogovarjajo. Vredno je bilo truda, pravi. Vsem žrtvam nasilja pa sporoča, naj se soočijo s strahom, naj ne obupajo ter naj gledajo le naprej in se ne ozirajo nazaj. Poudarja tudi, da ji je bilo v veliko pomoč Društvo za nenasilno komunikacijo, ki ji je svetovalo, jo usmerjalo in ji pomagalo pri prvih korakih.


24.11.2020

Raziskava Valicona: kaj kažejo meritve razpoloženja državljanov?

Včeraj je bilo v naši državi potrjenih več kot 1300 okužb z novim koronavirusom, testiranih je bilo nekaj manj kot 5600 ljudi. Smo pa imeli spet rekordno številko umrlih s covidom-19. Rast okužb je ustavljena, a do kakšnega občutnega zmanjšanja še vedno ne pride, kljub temu da so zdaj že dober teden v veljavi ukrepi, s katerimi je praktično ustavljeno javno življenje. Če nekoliko poenostavimo, oblasti še vedno za to krivijo ljudi, češ, da se ne držimo ukrepov in navodil, s prstom kažejo še na medije, opozicijo, nekatere javne osebnosti. Da bi bilo z ukrepi, načinom njihovega sprejemanja in predstavljanja morda kaj narobe, še nismo slišali. Kaj pa kažejo meritve razpoloženja državljanov, povezana s sprejemanjem omejitev, posledicami epidemije in protikoronskimi ukrepi? Percepcija ukrepov in posledic je namreč še kako pomembna za načrtovanje teh ukrepov. Agencija Valicon že od vsega začetka redno spremlja oz. meri razpoloženje ob epidemiji in potezah oblasti v zvezi s tem. O tem, kakšni so trendi, več v pogovoru z Andražem Zorkom.


24.11.2020

Topolšica zapolnjuje pomembno vrzel v boju s covidom

Bolnišnica Topolšica ima med covid bolnišnicami posebno mesto. V njej zdravijo predvsem starostnike, pri katerih okužba s koronavirusom poteka v blažji obliki. Pacienti prihajajo iz vseh koncev Slovenije, med njimi pa je največ stanovalcev domov za starejše občane. Zaradi njihove starosti in bolezenskih težav se zdravljenje lahko tudi usodno zaplete. »Žal se dogaja, da svojci svojega bližnjega v njegovih zadnjih urah ne morejo obiskati,« pravi direktor bolnišnice zdravnik Jurij Šorli. V Topolšico ga je poklical Iztok Konc. Foto: Jurij Šorli/ Bolnišnica Topolšica


23.11.2020

»Karanteno sem doživel kot neutemeljen hišni pripor.«

Ministrstvo za zdravje je septembra in oktobra izdajalo odločbe o karanteni, ki so jih vročali kar policisti na meji. Nekaj se jih je pozneje na sodišču izkazalo kot nezakonitih, saj niso izpolnjevale osnovnih zahtev, kot je konkretno odrejeno dejansko stanje in razlaga, zakaj je bila karantena uvedena. Predstavljamo zgodbo državljana Milenka Alčina, ki se je vračal iz Srbije, ko je bila ta na rumenem seznamu, a mu je policist na hrvaško slovenski meji kljub temu vročil karantensko odločbo. Gospod Alčin se je odločil za tožbo proti državi, ki jo je zastopalo ministrstvo za zdravje in sodišče je odločbo spoznalo kot nezakonito. Uspešna sodba pa ni prinesla nobene rešitve, pač pa je odprla nova vprašanja – koliko je vredno nezakonito kršenje človekovih pravic, ki ga zakrivijo državne institucije? Več Cirila Štuber.


23.11.2020

Kaj gleda kamera v sobi vašega šolarja?

Šolarji pri delu na daljavo uporabljajo tudi spletne kamere in oddajajo izdelke, katerih del je snemanje. Ni vseeno, katera orodja šola izbere za delo na daljavo, saj so nekatera izrazito nevarna, ker zahtevajo pred uporabo preveč osebnih podatkov. Prav tako je pomembno, da šolarje zelo dobro usposobimo za uporabo spletnih aplikacij, ki jih uporabljajo pri šolanju na daljavo, saj tako zmanjšamo možnost varnostnih incidentov. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Markom Puschnerjem iz točke varnega interneta SAFE.SI.


20.11.2020

Ko se že tako velika stiska spreminja v tragedijo

Z začetkom epidemije koronavirusa letos spomladi se je število prijavljenih brezposelnih povečalo za skoraj 14 odstotkov, ker je nemudoma sprožilo hudo socialno stisko. Čeprav število iskalcev zaposlitve od tedaj ostaja razmeroma stabilno in bi zato na prvi pogled lahko sklepali, da je tokratna stiska manjša, izkušnje humanitarnih organizacij kažejo, da se je revščina v drugem valu epidemije še poglobila. Za kratek oris stanja na terenu smo prosili predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anito Ogulin. Z njo se je pogovarjala Alja Zore. foto: Anemone123 (Pixabay)


20.11.2020

Svetovni dan otrok

Mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal, najbolj pa se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje. Ne le po svetu, tudi pri nas.


19.11.2020

Industrija srečanj: pozabljeni

Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.


19.11.2020

Zatrnik

Eno najbolj priljubljenih družinskih smučišč v nekdanji Jugoslaviji , kjer zaradi sporov med lastniki in nepremišljenih potez takratnega blejskega turističnega gospodarstva naprave stojijo že vse od leta 1994, naj bi letos znova zagnali. Zatrnik, kjer se je čas torej za skoraj tri desetletja ustavil želi družba RTC Zatrnik, v katero se je povezalo 8 družbenikov ponovno vrniti v življenje in postopoma v pravi gorski center za vse letne čase. Prvi korak bodo naredili že letos in kot ta trenutek kaže, njihove obljube stojijo na oprijemljivih temeljih. Romana Erjavec.


18.11.2020

"Iščemo možnosti, kako lahko naša umetnost živi na spletu."

Slovenska gledališča, ki so morala zaradi koronavirusa že drugič zapreti vrata, ostajajo v stiku z obiskovalci vsaj prek spleta. Na različnih spletnih straneh in youtube kanalih najdete arhivske posnetke predstav, pa tudi druge vsebine, kot so pogovori z igralci in podobno.


18.11.2020

Mladi slovenski družboslovci spet navdušujejo

Med 14. in 15. novembrom je na daljavo potekalo tradicionalno tekmovanje mladih znanstvenikov s področij družboslovja Conference of Young Social Scientists (ICYSS). Tekmovanje pokriva področja psihologije, sociologije, geografije, zgodovine in ekonomije. Letos je tekmovanje organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) se je tekmovanja udeležila tudi slovenska ekipa mladih raziskovalcev in dosegla lepe rezultate. Na področju sociologije je dobitnica zlatega priznanja na domačem tekmovanju mladih raziskovalcev Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer z nalogo Romi – marginalci v družbi? osvojila zlato priznanje še tam.


18.11.2020

Intenzivni oddelek: Na še tople postelje polagamo nove paciente

Na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic se zdravi 209 (17.11.) bolnic in bolnikov s covidom. Najtežji bolniki potrebujejo štiriindvajset urno medicinsko oskrbo in spremljanje zdravstvenih delavcev. Kljub intenzivnemu zdravljenju je pri njih meja med življenjem in smrtjo zelo tanka. »Bolniki so ves čas na robu,« pravi anesteziolog asist. dr. Marko Žličar iz Kliničnega centra v Ljubjani. O zdravljenju najbolj kritičnih pacientov se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Marko Žličar


18.11.2020

Vladavina prava in pisma

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je včeraj poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. v Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.


17.11.2020

Drugi val prinaša več tesnobe, strahu in negotovosti

Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.


17.11.2020

V Kamniku pomoč šolam pri učenju na daljavo

Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.


16.11.2020

Kako do službe?

Po vzoru iz spomladanskega prvega vala epidemije je vlada z namenom omejevanja širjenja okužb z novim koronavirusom za najmanj 14 dni zaustavila medkrajevni, mestni in železniški javni promet. Še naprej pa je med drugim dovoljen prevoz na delo in z dela, ki ga organizira delodajalec, dovoljeni so tudi taksi prevozi. Za olajšanje prevoza na delo je ministrstvo za infrastrukturo vključilo rešitev, s katero se bo lahko v enem vozilu na delo vozilo največ šest sodelavcev.


Stran 103 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov