Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.

Udeležujejo se ga otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek, ter otroci in mladostniki, ki slišijo

26 otrok in mladostnikov se je odločilo, da del svojih počitnic preživi na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Miha Zupana v Ljubljani. Poleg slovenskih se kampa udeležuje tudi osem mladostnikov iz Izraela in dva s Švedske. Zanje je zdaj najpomembnejša košárka, razlaga Lana:

»Na tem košarkarskem kampu mi je zelo všeč, saj se od Mihe in ostalih zelo veliko naučim. Rada Igraš košarko? Igram jo od 7. razreda, treniram tri leta. Imela sem enoletni premor in zdaj se trudim. Na tem taboru nisem prvič, sem že tretjič. Udeležujem se ga vsako leto. Kaj ti je najbolj všeč? Najbolj všeč mi je, ko imamo vsi skupaj treninge, se popoldan, zvečer in zjutraj igramo, se družimo in pogovarjamo.«

Naš svetovno znani gluhi profesionalni košarkar Miha Zupan pravi, da je v njem dolgo zorela ideja po organiziranju košarkarskega kampa. Njegov govor tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:

»Obdobje, ko sem opazoval druge znane igralce, kako ustvarjajo razne kampe, se mi je zdelo, da bi lahko tudi jaz kaj takega naredil. Ampak pika na i so bili gluhi otroci oziroma njihovi starši, ki so me stalno spraševali, zakaj tega ne bi naredili tudi za nas, za njihove otroke. In sem se odločil, da izpeljem kamp. Seveda prvi kamp je bil brez pričakovanj in na koncu koncev do zdaj, ko je že tretji kamp, vidim, da je veliko interesa – ne govorim samo za Slovenijo, govorim za ves svet. Pričakujem tudi, da bo moj kamp tudi kdaj v tujini, ne samo v Sloveniji.«

Slišeči otroci in mladostniki poleg košarke spoznavajo tudi svet gluhote, za katerega je značilno sporazumevanje v znakovnem jeziku. Govor Miha Zupana. tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:

»Gluhi, naglušni otroci znajo kretat, tudi nekateri, ki imajo polžkov vsadek znajo kretat. Slišeči otroci pa so tisti, ki imajo po večini gluhe starše. Seveda, otroci, ki imajo gluhe starše znajo vsaj malo kretat. Edini jezik, ki ga uporabljamo je mednarodni znakovni jezik. In ni nikakršna težava ali je udeleženec Izraelec, Kitajec ali Šved – edini jezik s katerem se sporazumemo je točno ta. In ta komunikacija poteka brez težav. Letos imamo osem Izraelcev in dva Šveda, lansko leto je bilo udeležencev veliko več. Imeli smo Litovce, Švede, Špance, Izraelce, Slovake, Avstrijce, večina pa je bila Slovencev. Želim postati prepoznaven tudi v tujini, da bi tudi v tujini omogočili to upanje gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom s polžkovim vsadkom.«

Da komunikacija ni nikakršna ovira, nam je razložila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tamara Grm, ki je udeleženko iz Izraela Liron v našem imenu vprašala, kako se ima na kampu.

»Zdaj komunikacija poteka iz slovenskega znakovnega jezika v mednarodni znakovni jezik in iz mednarodnega znakovnega jezika v izraelski znakovni jezik in potem sledi odgovor v obratni smeri do slovenskega govornega jezika. Tolmačila bom iz slovenskega znakovnega jezika, ki ga bo prevedla mednarodna tolmačka.«

Liron: »Res sem vesela, da sem se ga lahko udeležila, da sem dobila veliko novih izkušenj. Treniram košarko, res se rada učim novih veščin in pridobivam nove izkušnje in nova znanja.«

Mlade je na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Mihe Zupana v Ljubljani obiskal tudi košarkar Zoran Dragić:

»Zmeraj mi je lepo priti, da podprem nekdanjega košarkarja in še posebej njegov kamp, ker dela tako lepo gesto za gluhe in naglušne otroke. Da jim pokaže, da je vse možno, da tudi oni lahko uspejo v košarki, če si to želijo.« Kaj polagate mladim košarkarjem na srce? »Da poslušajo, da delajo šolo, pa da so vztrajni. Pa da nikoli ne nehajo sanjat.«

O tem, kako poteka tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana pripoveduje soorganizator Bojan Mord:

»Mi mamo tako zastavljen program, da imamo trening dvakrat na dan po dve šolski uri. Imamo pa tudi popoldanske aktivnosti. Peljali jih bomo v Postojnsko jamo, obiskali Ljubljanski grad, šli bomo na kopališče, igrali odbojko, imeli kulturno umetniško izražanje. Na kampu sodeluje 11 prostovoljcev, eni pomagajo pri treningih, drugi pri kulturno umetniških delavnicah. Imamo slišečo tolmačko, ki prevaja govorjeni jezik v znakovni jezik in gluho tolmačko, ki je most med mednarodnim znakovnim jezikom in slovenskim znakovnim jezikom.«

Pa tudi dodaja:

»Izvedba kampa je podcenjujoča strani podjetij oziroma podjetij odgovorne družbe. To je majhna skupina gluhih in ko iščemo sredstva za uspešno izvedbo kampa imamo težave. Če gledamo druge kampe, ki jih organizirajo slišeči, je tam 100, 200, 300 otrok in jih je lažje organizirati. Mi pa tavamo v temi. Ni dovolj samo tista pristojbina, ampak so potrebna tudi dodatna sredstva. Želimo tudi ob pomoči vaših medijev, obveščati javnost, da potrebujemo njihovo pomoč, z namenom, da bi se družba seznanila tudi z gluho skupnostjo. Da je Miha Zupan uspel v svetu slišeče košarke ni samoumevno, je moral res vztrajati, se potruditi. Po drugi strani pa potrebujemo podporo družbe, okolice, da lahko Miha svojo energijo, znanje in doživetja prenese na mlajšo generacijo kot nek vzornik in vzgled.«

Na košarkarskem kampu se dobro počutijo, razlaga udeleženka Ula:

»Meni je zabavno biti tukaj. Učimo se košarko, mečemo žogo in jo držimo z obema rokama. Igramo namizne igrice, pa take stvari.«

Miha Zupan želi na mlade generacije prenesti znanje in jih navdušiti za šport.  Njegov tretji mednarodni košarkarski kamp, ki poteka v Ljubljani, se bo končal v soboto.