Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana

04.07.2018

Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.

Udeležujejo se ga otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek, ter otroci in mladostniki, ki slišijo

26 otrok in mladostnikov se je odločilo, da del svojih počitnic preživi na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Miha Zupana v Ljubljani. Poleg slovenskih se kampa udeležuje tudi osem mladostnikov iz Izraela in dva s Švedske. Zanje je zdaj najpomembnejša košárka, razlaga Lana:

»Na tem košarkarskem kampu mi je zelo všeč, saj se od Mihe in ostalih zelo veliko naučim. Rada Igraš košarko? Igram jo od 7. razreda, treniram tri leta. Imela sem enoletni premor in zdaj se trudim. Na tem taboru nisem prvič, sem že tretjič. Udeležujem se ga vsako leto. Kaj ti je najbolj všeč? Najbolj všeč mi je, ko imamo vsi skupaj treninge, se popoldan, zvečer in zjutraj igramo, se družimo in pogovarjamo.«

Naš svetovno znani gluhi profesionalni košarkar Miha Zupan pravi, da je v njem dolgo zorela ideja po organiziranju košarkarskega kampa. Njegov govor tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:

»Obdobje, ko sem opazoval druge znane igralce, kako ustvarjajo razne kampe, se mi je zdelo, da bi lahko tudi jaz kaj takega naredil. Ampak pika na i so bili gluhi otroci oziroma njihovi starši, ki so me stalno spraševali, zakaj tega ne bi naredili tudi za nas, za njihove otroke. In sem se odločil, da izpeljem kamp. Seveda prvi kamp je bil brez pričakovanj in na koncu koncev do zdaj, ko je že tretji kamp, vidim, da je veliko interesa – ne govorim samo za Slovenijo, govorim za ves svet. Pričakujem tudi, da bo moj kamp tudi kdaj v tujini, ne samo v Sloveniji.«

Slišeči otroci in mladostniki poleg košarke spoznavajo tudi svet gluhote, za katerega je značilno sporazumevanje v znakovnem jeziku. Govor Miha Zupana. tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:

»Gluhi, naglušni otroci znajo kretat, tudi nekateri, ki imajo polžkov vsadek znajo kretat. Slišeči otroci pa so tisti, ki imajo po večini gluhe starše. Seveda, otroci, ki imajo gluhe starše znajo vsaj malo kretat. Edini jezik, ki ga uporabljamo je mednarodni znakovni jezik. In ni nikakršna težava ali je udeleženec Izraelec, Kitajec ali Šved – edini jezik s katerem se sporazumemo je točno ta. In ta komunikacija poteka brez težav. Letos imamo osem Izraelcev in dva Šveda, lansko leto je bilo udeležencev veliko več. Imeli smo Litovce, Švede, Špance, Izraelce, Slovake, Avstrijce, večina pa je bila Slovencev. Želim postati prepoznaven tudi v tujini, da bi tudi v tujini omogočili to upanje gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom s polžkovim vsadkom.«

Da komunikacija ni nikakršna ovira, nam je razložila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tamara Grm, ki je udeleženko iz Izraela Liron v našem imenu vprašala, kako se ima na kampu.

»Zdaj komunikacija poteka iz slovenskega znakovnega jezika v mednarodni znakovni jezik in iz mednarodnega znakovnega jezika v izraelski znakovni jezik in potem sledi odgovor v obratni smeri do slovenskega govornega jezika. Tolmačila bom iz slovenskega znakovnega jezika, ki ga bo prevedla mednarodna tolmačka.«

Liron: »Res sem vesela, da sem se ga lahko udeležila, da sem dobila veliko novih izkušenj. Treniram košarko, res se rada učim novih veščin in pridobivam nove izkušnje in nova znanja.«

Mlade je na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Mihe Zupana v Ljubljani obiskal tudi košarkar Zoran Dragić:

»Zmeraj mi je lepo priti, da podprem nekdanjega košarkarja in še posebej njegov kamp, ker dela tako lepo gesto za gluhe in naglušne otroke. Da jim pokaže, da je vse možno, da tudi oni lahko uspejo v košarki, če si to želijo.« Kaj polagate mladim košarkarjem na srce? »Da poslušajo, da delajo šolo, pa da so vztrajni. Pa da nikoli ne nehajo sanjat.«

O tem, kako poteka tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana pripoveduje soorganizator Bojan Mord:

»Mi mamo tako zastavljen program, da imamo trening dvakrat na dan po dve šolski uri. Imamo pa tudi popoldanske aktivnosti. Peljali jih bomo v Postojnsko jamo, obiskali Ljubljanski grad, šli bomo na kopališče, igrali odbojko, imeli kulturno umetniško izražanje. Na kampu sodeluje 11 prostovoljcev, eni pomagajo pri treningih, drugi pri kulturno umetniških delavnicah. Imamo slišečo tolmačko, ki prevaja govorjeni jezik v znakovni jezik in gluho tolmačko, ki je most med mednarodnim znakovnim jezikom in slovenskim znakovnim jezikom.«

Pa tudi dodaja:

»Izvedba kampa je podcenjujoča strani podjetij oziroma podjetij odgovorne družbe. To je majhna skupina gluhih in ko iščemo sredstva za uspešno izvedbo kampa imamo težave. Če gledamo druge kampe, ki jih organizirajo slišeči, je tam 100, 200, 300 otrok in jih je lažje organizirati. Mi pa tavamo v temi. Ni dovolj samo tista pristojbina, ampak so potrebna tudi dodatna sredstva. Želimo tudi ob pomoči vaših medijev, obveščati javnost, da potrebujemo njihovo pomoč, z namenom, da bi se družba seznanila tudi z gluho skupnostjo. Da je Miha Zupan uspel v svetu slišeče košarke ni samoumevno, je moral res vztrajati, se potruditi. Po drugi strani pa potrebujemo podporo družbe, okolice, da lahko Miha svojo energijo, znanje in doživetja prenese na mlajšo generacijo kot nek vzornik in vzgled.«

Na košarkarskem kampu se dobro počutijo, razlaga udeleženka Ula:

»Meni je zabavno biti tukaj. Učimo se košarko, mečemo žogo in jo držimo z obema rokama. Igramo namizne igrice, pa take stvari.«

Miha Zupan želi na mlade generacije prenesti znanje in jih navdušiti za šport.  Njegov tretji mednarodni košarkarski kamp, ki poteka v Ljubljani, se bo končal v soboto.


Aktualna tema

4480 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana

04.07.2018

Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.

Udeležujejo se ga otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek, ter otroci in mladostniki, ki slišijo

26 otrok in mladostnikov se je odločilo, da del svojih počitnic preživi na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Miha Zupana v Ljubljani. Poleg slovenskih se kampa udeležuje tudi osem mladostnikov iz Izraela in dva s Švedske. Zanje je zdaj najpomembnejša košárka, razlaga Lana:

»Na tem košarkarskem kampu mi je zelo všeč, saj se od Mihe in ostalih zelo veliko naučim. Rada Igraš košarko? Igram jo od 7. razreda, treniram tri leta. Imela sem enoletni premor in zdaj se trudim. Na tem taboru nisem prvič, sem že tretjič. Udeležujem se ga vsako leto. Kaj ti je najbolj všeč? Najbolj všeč mi je, ko imamo vsi skupaj treninge, se popoldan, zvečer in zjutraj igramo, se družimo in pogovarjamo.«

Naš svetovno znani gluhi profesionalni košarkar Miha Zupan pravi, da je v njem dolgo zorela ideja po organiziranju košarkarskega kampa. Njegov govor tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:

»Obdobje, ko sem opazoval druge znane igralce, kako ustvarjajo razne kampe, se mi je zdelo, da bi lahko tudi jaz kaj takega naredil. Ampak pika na i so bili gluhi otroci oziroma njihovi starši, ki so me stalno spraševali, zakaj tega ne bi naredili tudi za nas, za njihove otroke. In sem se odločil, da izpeljem kamp. Seveda prvi kamp je bil brez pričakovanj in na koncu koncev do zdaj, ko je že tretji kamp, vidim, da je veliko interesa – ne govorim samo za Slovenijo, govorim za ves svet. Pričakujem tudi, da bo moj kamp tudi kdaj v tujini, ne samo v Sloveniji.«

Slišeči otroci in mladostniki poleg košarke spoznavajo tudi svet gluhote, za katerega je značilno sporazumevanje v znakovnem jeziku. Govor Miha Zupana. tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:

»Gluhi, naglušni otroci znajo kretat, tudi nekateri, ki imajo polžkov vsadek znajo kretat. Slišeči otroci pa so tisti, ki imajo po večini gluhe starše. Seveda, otroci, ki imajo gluhe starše znajo vsaj malo kretat. Edini jezik, ki ga uporabljamo je mednarodni znakovni jezik. In ni nikakršna težava ali je udeleženec Izraelec, Kitajec ali Šved – edini jezik s katerem se sporazumemo je točno ta. In ta komunikacija poteka brez težav. Letos imamo osem Izraelcev in dva Šveda, lansko leto je bilo udeležencev veliko več. Imeli smo Litovce, Švede, Špance, Izraelce, Slovake, Avstrijce, večina pa je bila Slovencev. Želim postati prepoznaven tudi v tujini, da bi tudi v tujini omogočili to upanje gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom s polžkovim vsadkom.«

Da komunikacija ni nikakršna ovira, nam je razložila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tamara Grm, ki je udeleženko iz Izraela Liron v našem imenu vprašala, kako se ima na kampu.

»Zdaj komunikacija poteka iz slovenskega znakovnega jezika v mednarodni znakovni jezik in iz mednarodnega znakovnega jezika v izraelski znakovni jezik in potem sledi odgovor v obratni smeri do slovenskega govornega jezika. Tolmačila bom iz slovenskega znakovnega jezika, ki ga bo prevedla mednarodna tolmačka.«

Liron: »Res sem vesela, da sem se ga lahko udeležila, da sem dobila veliko novih izkušenj. Treniram košarko, res se rada učim novih veščin in pridobivam nove izkušnje in nova znanja.«

Mlade je na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Mihe Zupana v Ljubljani obiskal tudi košarkar Zoran Dragić:

»Zmeraj mi je lepo priti, da podprem nekdanjega košarkarja in še posebej njegov kamp, ker dela tako lepo gesto za gluhe in naglušne otroke. Da jim pokaže, da je vse možno, da tudi oni lahko uspejo v košarki, če si to želijo.« Kaj polagate mladim košarkarjem na srce? »Da poslušajo, da delajo šolo, pa da so vztrajni. Pa da nikoli ne nehajo sanjat.«

O tem, kako poteka tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana pripoveduje soorganizator Bojan Mord:

»Mi mamo tako zastavljen program, da imamo trening dvakrat na dan po dve šolski uri. Imamo pa tudi popoldanske aktivnosti. Peljali jih bomo v Postojnsko jamo, obiskali Ljubljanski grad, šli bomo na kopališče, igrali odbojko, imeli kulturno umetniško izražanje. Na kampu sodeluje 11 prostovoljcev, eni pomagajo pri treningih, drugi pri kulturno umetniških delavnicah. Imamo slišečo tolmačko, ki prevaja govorjeni jezik v znakovni jezik in gluho tolmačko, ki je most med mednarodnim znakovnim jezikom in slovenskim znakovnim jezikom.«

Pa tudi dodaja:

»Izvedba kampa je podcenjujoča strani podjetij oziroma podjetij odgovorne družbe. To je majhna skupina gluhih in ko iščemo sredstva za uspešno izvedbo kampa imamo težave. Če gledamo druge kampe, ki jih organizirajo slišeči, je tam 100, 200, 300 otrok in jih je lažje organizirati. Mi pa tavamo v temi. Ni dovolj samo tista pristojbina, ampak so potrebna tudi dodatna sredstva. Želimo tudi ob pomoči vaših medijev, obveščati javnost, da potrebujemo njihovo pomoč, z namenom, da bi se družba seznanila tudi z gluho skupnostjo. Da je Miha Zupan uspel v svetu slišeče košarke ni samoumevno, je moral res vztrajati, se potruditi. Po drugi strani pa potrebujemo podporo družbe, okolice, da lahko Miha svojo energijo, znanje in doživetja prenese na mlajšo generacijo kot nek vzornik in vzgled.«

Na košarkarskem kampu se dobro počutijo, razlaga udeleženka Ula:

»Meni je zabavno biti tukaj. Učimo se košarko, mečemo žogo in jo držimo z obema rokama. Igramo namizne igrice, pa take stvari.«

Miha Zupan želi na mlade generacije prenesti znanje in jih navdušiti za šport.  Njegov tretji mednarodni košarkarski kamp, ki poteka v Ljubljani, se bo končal v soboto.


26.08.2022

Kako je covid-19 vplival na slovenske festivale?

Slovenija velja za državo s pestrim naborom festivalov vseh žanrov, saj ima skoraj vsak večji kraj vsaj enega. Letos so se prvič po dveh letih ponovno zvrstili različni festivali brez omejitev, kjer lahko spremljamo vrhunske glasbene ustvarjalce, umetniške kreativce, okusimo kulinariko in odkrivamo slovensko tradicijo. Kako je obdobje karantene vplivalo na organizatorje, nastopajoče in na udeležence festivalov v prispevku Lane Furlan, ki ga prebrala Lucija Fatur.


26.08.2022

Samo v zadnjem tednu je izginilo 20 cm Triglavskega ledenika

Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.


26.08.2022

Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek: Oprema je zelo draga, zbrali smo za dober gasilski avto

RTV Slovenija je v četrtek v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravila posebno dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za slovenske gasilce, v kateri so zbirali sredstva za nakup nove gasilske opreme. Med oddajo so po podatkih MMC RTVSLO zbrali 790.915 evrov. Jure K. Čokl je poklical poveljnika GZS Francija Petka in ga vprašal, ali je pričakoval tak odziv in kako se GZS pripravlja na morebitne podobne požare v prihodnosti.


23.08.2022

Covid je še povečal število ljudi v duševni stiski

Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.


23.08.2022

Povodni mož - premiera novega slovenskega muzikala

Ob premieri novega slovenskega avtorskega pop-rock muzikala Povodni mož, se glasbena urednica Alja Kramar pogovarja z avtorjema, glasbenico Neisho in besedilopiscem Ambrožem Kvartičem.


22.08.2022

Roboti prodirajo tudi v kmetijstvo

O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.


22.08.2022

Franc Štih: "Kmetijske subvencije so mamilo."

V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.


18.08.2022

Jazz Kamp Kranj 2022 - pogovor s Primožem Grašičem

Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.


16.08.2022

Dr. Renata Salecl: V Argentini je velika gospodarska kriza, ljudje pa kupujejo knjige

Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.


16.08.2022

Zlato odličje na 34. računalniški olimpijadi znanja

Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.


16.08.2022

Bolniki najdlje čakajo na presaditev ledvic, ki pa jih tudi največ presadijo

Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.


12.08.2022

Ob svetovnem dnevu mladih predvsem opozorila o vplivu podnebnih sprememb na prihodnost mlajših generacij

Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.


11.08.2022

Spletni naložbeni goljufi lani olajšali Slovence za 12 milijonov evrov

Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.


11.08.2022

Jubilejno 20. srečanje na Prežihovi bajti: Vorančevi junaki so spet aktualni

Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.


10.08.2022

Ko nas v suši rešuje deževnica

To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.


09.08.2022

Zdravstvena blagajna je do maja izplačala 113 milijonov evrov za bolniška nadomestila zaradi izolacije

Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.


08.08.2022

V Sloveniji živi med dvesto in tristo tisoč domačih mačk

Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.


08.08.2022

Pobuda za ozelenitev Krasa s semenskimi kroglicami

O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.


05.08.2022

Vodja Zleta v Cerknem Domen Uršič: Bojim se, da je to zadnji zlet tabornikov v takšni obliki, kot jo poznamo zdaj

Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.


04.08.2022

Prof. dr. Nadja Zupan Hajna: Modeli napovedujejo podaljšanje medledene dobe

Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.


Stran 52 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov