Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.
Udeležujejo se ga otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek, ter otroci in mladostniki, ki slišijo
26 otrok in mladostnikov se je odločilo, da del svojih počitnic preživi na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Miha Zupana v Ljubljani. Poleg slovenskih se kampa udeležuje tudi osem mladostnikov iz Izraela in dva s Švedske. Zanje je zdaj najpomembnejša košárka, razlaga Lana:
»Na tem košarkarskem kampu mi je zelo všeč, saj se od Mihe in ostalih zelo veliko naučim. Rada Igraš košarko? Igram jo od 7. razreda, treniram tri leta. Imela sem enoletni premor in zdaj se trudim. Na tem taboru nisem prvič, sem že tretjič. Udeležujem se ga vsako leto. Kaj ti je najbolj všeč? Najbolj všeč mi je, ko imamo vsi skupaj treninge, se popoldan, zvečer in zjutraj igramo, se družimo in pogovarjamo.«
Naš svetovno znani gluhi profesionalni košarkar Miha Zupan pravi, da je v njem dolgo zorela ideja po organiziranju košarkarskega kampa. Njegov govor tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:
»Obdobje, ko sem opazoval druge znane igralce, kako ustvarjajo razne kampe, se mi je zdelo, da bi lahko tudi jaz kaj takega naredil. Ampak pika na i so bili gluhi otroci oziroma njihovi starši, ki so me stalno spraševali, zakaj tega ne bi naredili tudi za nas, za njihove otroke. In sem se odločil, da izpeljem kamp. Seveda prvi kamp je bil brez pričakovanj in na koncu koncev do zdaj, ko je že tretji kamp, vidim, da je veliko interesa – ne govorim samo za Slovenijo, govorim za ves svet. Pričakujem tudi, da bo moj kamp tudi kdaj v tujini, ne samo v Sloveniji.«
Slišeči otroci in mladostniki poleg košarke spoznavajo tudi svet gluhote, za katerega je značilno sporazumevanje v znakovnem jeziku. Govor Miha Zupana. tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:
»Gluhi, naglušni otroci znajo kretat, tudi nekateri, ki imajo polžkov vsadek znajo kretat. Slišeči otroci pa so tisti, ki imajo po večini gluhe starše. Seveda, otroci, ki imajo gluhe starše znajo vsaj malo kretat. Edini jezik, ki ga uporabljamo je mednarodni znakovni jezik. In ni nikakršna težava ali je udeleženec Izraelec, Kitajec ali Šved – edini jezik s katerem se sporazumemo je točno ta. In ta komunikacija poteka brez težav. Letos imamo osem Izraelcev in dva Šveda, lansko leto je bilo udeležencev veliko več. Imeli smo Litovce, Švede, Špance, Izraelce, Slovake, Avstrijce, večina pa je bila Slovencev. Želim postati prepoznaven tudi v tujini, da bi tudi v tujini omogočili to upanje gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom s polžkovim vsadkom.«
Da komunikacija ni nikakršna ovira, nam je razložila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tamara Grm, ki je udeleženko iz Izraela Liron v našem imenu vprašala, kako se ima na kampu.
»Zdaj komunikacija poteka iz slovenskega znakovnega jezika v mednarodni znakovni jezik in iz mednarodnega znakovnega jezika v izraelski znakovni jezik in potem sledi odgovor v obratni smeri do slovenskega govornega jezika. Tolmačila bom iz slovenskega znakovnega jezika, ki ga bo prevedla mednarodna tolmačka.«
Liron: »Res sem vesela, da sem se ga lahko udeležila, da sem dobila veliko novih izkušenj. Treniram košarko, res se rada učim novih veščin in pridobivam nove izkušnje in nova znanja.«
Mlade je na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Mihe Zupana v Ljubljani obiskal tudi košarkar Zoran Dragić:
»Zmeraj mi je lepo priti, da podprem nekdanjega košarkarja in še posebej njegov kamp, ker dela tako lepo gesto za gluhe in naglušne otroke. Da jim pokaže, da je vse možno, da tudi oni lahko uspejo v košarki, če si to želijo.« Kaj polagate mladim košarkarjem na srce? »Da poslušajo, da delajo šolo, pa da so vztrajni. Pa da nikoli ne nehajo sanjat.«
O tem, kako poteka tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana pripoveduje soorganizator Bojan Mord:
»Mi mamo tako zastavljen program, da imamo trening dvakrat na dan po dve šolski uri. Imamo pa tudi popoldanske aktivnosti. Peljali jih bomo v Postojnsko jamo, obiskali Ljubljanski grad, šli bomo na kopališče, igrali odbojko, imeli kulturno umetniško izražanje. Na kampu sodeluje 11 prostovoljcev, eni pomagajo pri treningih, drugi pri kulturno umetniških delavnicah. Imamo slišečo tolmačko, ki prevaja govorjeni jezik v znakovni jezik in gluho tolmačko, ki je most med mednarodnim znakovnim jezikom in slovenskim znakovnim jezikom.«
Pa tudi dodaja:
»Izvedba kampa je podcenjujoča strani podjetij oziroma podjetij odgovorne družbe. To je majhna skupina gluhih in ko iščemo sredstva za uspešno izvedbo kampa imamo težave. Če gledamo druge kampe, ki jih organizirajo slišeči, je tam 100, 200, 300 otrok in jih je lažje organizirati. Mi pa tavamo v temi. Ni dovolj samo tista pristojbina, ampak so potrebna tudi dodatna sredstva. Želimo tudi ob pomoči vaših medijev, obveščati javnost, da potrebujemo njihovo pomoč, z namenom, da bi se družba seznanila tudi z gluho skupnostjo. Da je Miha Zupan uspel v svetu slišeče košarke ni samoumevno, je moral res vztrajati, se potruditi. Po drugi strani pa potrebujemo podporo družbe, okolice, da lahko Miha svojo energijo, znanje in doživetja prenese na mlajšo generacijo kot nek vzornik in vzgled.«
Na košarkarskem kampu se dobro počutijo, razlaga udeleženka Ula:
»Meni je zabavno biti tukaj. Učimo se košarko, mečemo žogo in jo držimo z obema rokama. Igramo namizne igrice, pa take stvari.«
Miha Zupan želi na mlade generacije prenesti znanje in jih navdušiti za šport. Njegov tretji mednarodni košarkarski kamp, ki poteka v Ljubljani, se bo končal v soboto.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.
Udeležujejo se ga otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek, ter otroci in mladostniki, ki slišijo
26 otrok in mladostnikov se je odločilo, da del svojih počitnic preživi na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Miha Zupana v Ljubljani. Poleg slovenskih se kampa udeležuje tudi osem mladostnikov iz Izraela in dva s Švedske. Zanje je zdaj najpomembnejša košárka, razlaga Lana:
»Na tem košarkarskem kampu mi je zelo všeč, saj se od Mihe in ostalih zelo veliko naučim. Rada Igraš košarko? Igram jo od 7. razreda, treniram tri leta. Imela sem enoletni premor in zdaj se trudim. Na tem taboru nisem prvič, sem že tretjič. Udeležujem se ga vsako leto. Kaj ti je najbolj všeč? Najbolj všeč mi je, ko imamo vsi skupaj treninge, se popoldan, zvečer in zjutraj igramo, se družimo in pogovarjamo.«
Naš svetovno znani gluhi profesionalni košarkar Miha Zupan pravi, da je v njem dolgo zorela ideja po organiziranju košarkarskega kampa. Njegov govor tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:
»Obdobje, ko sem opazoval druge znane igralce, kako ustvarjajo razne kampe, se mi je zdelo, da bi lahko tudi jaz kaj takega naredil. Ampak pika na i so bili gluhi otroci oziroma njihovi starši, ki so me stalno spraševali, zakaj tega ne bi naredili tudi za nas, za njihove otroke. In sem se odločil, da izpeljem kamp. Seveda prvi kamp je bil brez pričakovanj in na koncu koncev do zdaj, ko je že tretji kamp, vidim, da je veliko interesa – ne govorim samo za Slovenijo, govorim za ves svet. Pričakujem tudi, da bo moj kamp tudi kdaj v tujini, ne samo v Sloveniji.«
Slišeči otroci in mladostniki poleg košarke spoznavajo tudi svet gluhote, za katerega je značilno sporazumevanje v znakovnem jeziku. Govor Miha Zupana. tolmači Tamara Grm, tolmačka za slovenski znakovni jezik:
»Gluhi, naglušni otroci znajo kretat, tudi nekateri, ki imajo polžkov vsadek znajo kretat. Slišeči otroci pa so tisti, ki imajo po večini gluhe starše. Seveda, otroci, ki imajo gluhe starše znajo vsaj malo kretat. Edini jezik, ki ga uporabljamo je mednarodni znakovni jezik. In ni nikakršna težava ali je udeleženec Izraelec, Kitajec ali Šved – edini jezik s katerem se sporazumemo je točno ta. In ta komunikacija poteka brez težav. Letos imamo osem Izraelcev in dva Šveda, lansko leto je bilo udeležencev veliko več. Imeli smo Litovce, Švede, Špance, Izraelce, Slovake, Avstrijce, večina pa je bila Slovencev. Želim postati prepoznaven tudi v tujini, da bi tudi v tujini omogočili to upanje gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom s polžkovim vsadkom.«
Da komunikacija ni nikakršna ovira, nam je razložila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tamara Grm, ki je udeleženko iz Izraela Liron v našem imenu vprašala, kako se ima na kampu.
»Zdaj komunikacija poteka iz slovenskega znakovnega jezika v mednarodni znakovni jezik in iz mednarodnega znakovnega jezika v izraelski znakovni jezik in potem sledi odgovor v obratni smeri do slovenskega govornega jezika. Tolmačila bom iz slovenskega znakovnega jezika, ki ga bo prevedla mednarodna tolmačka.«
Liron: »Res sem vesela, da sem se ga lahko udeležila, da sem dobila veliko novih izkušenj. Treniram košarko, res se rada učim novih veščin in pridobivam nove izkušnje in nova znanja.«
Mlade je na tretjem mednarodnem košarkarskem kampu Mihe Zupana v Ljubljani obiskal tudi košarkar Zoran Dragić:
»Zmeraj mi je lepo priti, da podprem nekdanjega košarkarja in še posebej njegov kamp, ker dela tako lepo gesto za gluhe in naglušne otroke. Da jim pokaže, da je vse možno, da tudi oni lahko uspejo v košarki, če si to želijo.« Kaj polagate mladim košarkarjem na srce? »Da poslušajo, da delajo šolo, pa da so vztrajni. Pa da nikoli ne nehajo sanjat.«
O tem, kako poteka tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana pripoveduje soorganizator Bojan Mord:
»Mi mamo tako zastavljen program, da imamo trening dvakrat na dan po dve šolski uri. Imamo pa tudi popoldanske aktivnosti. Peljali jih bomo v Postojnsko jamo, obiskali Ljubljanski grad, šli bomo na kopališče, igrali odbojko, imeli kulturno umetniško izražanje. Na kampu sodeluje 11 prostovoljcev, eni pomagajo pri treningih, drugi pri kulturno umetniških delavnicah. Imamo slišečo tolmačko, ki prevaja govorjeni jezik v znakovni jezik in gluho tolmačko, ki je most med mednarodnim znakovnim jezikom in slovenskim znakovnim jezikom.«
Pa tudi dodaja:
»Izvedba kampa je podcenjujoča strani podjetij oziroma podjetij odgovorne družbe. To je majhna skupina gluhih in ko iščemo sredstva za uspešno izvedbo kampa imamo težave. Če gledamo druge kampe, ki jih organizirajo slišeči, je tam 100, 200, 300 otrok in jih je lažje organizirati. Mi pa tavamo v temi. Ni dovolj samo tista pristojbina, ampak so potrebna tudi dodatna sredstva. Želimo tudi ob pomoči vaših medijev, obveščati javnost, da potrebujemo njihovo pomoč, z namenom, da bi se družba seznanila tudi z gluho skupnostjo. Da je Miha Zupan uspel v svetu slišeče košarke ni samoumevno, je moral res vztrajati, se potruditi. Po drugi strani pa potrebujemo podporo družbe, okolice, da lahko Miha svojo energijo, znanje in doživetja prenese na mlajšo generacijo kot nek vzornik in vzgled.«
Na košarkarskem kampu se dobro počutijo, razlaga udeleženka Ula:
»Meni je zabavno biti tukaj. Učimo se košarko, mečemo žogo in jo držimo z obema rokama. Igramo namizne igrice, pa take stvari.«
Miha Zupan želi na mlade generacije prenesti znanje in jih navdušiti za šport. Njegov tretji mednarodni košarkarski kamp, ki poteka v Ljubljani, se bo končal v soboto.
V Sloveniji je začel delovati Center za zaščito žvižgačev
Ustavitev cepljenja s cepivom AstraZeneca v javnosti sproža številna vprašanja. Med drugim tudi to, kako bo zastoj v cepljenju vplival na epidemijo covida in na širjenje novih različic koronavirusa. Teh je vedno več tudi pri nas. Poklicali smo v Maribor - v Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano. Z vodjo oddelka za mikrobiološke raziskave dr. Majo Rupnik se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo
Slovenskemu združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, s katero želijo zagotoviti ustrezne aparate za napredno zdravljenje nekaterim skupinam bolnikov s krvnimi raki, se pridružujejo tudi študenti Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Akciji zbiranja sredstev bo namenjen izkupiček dražbe malih črnih oblek, ki so jih pod vodstvom mentorjev fakultete ustvarili prav študenti. Gre za zaključek projekta Fenomen Chanel, ki se je začel že lani.
17. februarja je ustavna komisija državnega zbora RS na seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Kakšen je jezik gluhoslepih in kako poteka komunikacija v tem jeziku - o tem se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Simono Gerenčer Pegan, ki je tudi strokovni vodja združenja.
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani. Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani. Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
Statistični urad republike Slovenije je objavil rezultate merilnika zaupanja potrošnikov. Iz gibanja kazalnika zaupanja potrošnikov v obdobju 2007–2020 v Sloveniji lahko razberemo, kako na zaupanje potrošnikov vplivajo gospodarski šoki. V tem obdobju smo namreč doživeli dve zgodovinski recesiji: prva je bila recesija po finančni krizi 2007–2008, druga pa, še vedno trajajoča, recesija zaradi epidemije koronavirusne bolezni. Med potrošniki je opaziti podoben pesimizem glede stanja gospodarstva v državi, kot smo ga po letu 2008. Tudi mnenje potrošnikov o trenutnem finančnem stanju v gospodinjstvu se je znižalo, a v precej manjši meri kot v prejšnji recesiji. To kaže, da so bili potrošniki v Sloveniji (tudi v EU) na to recesijo bolje pripravljeni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije opažajo, da je epidemija spremenila marsikatero navado tudi kar se tiče potrošnje. Več Marko Rozman.
Teden možganov je globalna kampanja, ki ima za namen javnosti približati znanje o možganih in seveda tudi deliti navdušenje o tem našem neverjetnem organu. Na Prvem ga že šesto leto spoznavamo od blizu vsak četrtek zjutraj v Možganih na dlani, ki se tudi letos v skupni seriji Na valovih odnosov pridružujejo temi slovenskega Tedna možganov 2021. Kot vsako leto mu je tudi letos posvečen tretji teden v marcu, tako bodo danes ob 16h bodo otvorili virtualni dogodek, ki bo vse do petka postregel s kopico predavanj in drugih dogodkov, vse pa na temo – »Človek ni otok«. Ob tem je Mojca Delač pred mikrofon povabila vodji Gub, organizacijske skupine znotraj Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapse, ki pripravlja Teden možganov, Kristino Kolle in Nastjo Tomat.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsi, ki se redno vozite skozi predor Golovec, boste v naslednjih dveh mesecih, zlasti ob prometnih konicah, zelo verjetno naleteli na zgostitve prometa in zastoje. Že lani poleti je bila uspešno zaključena sanacija in nadgradnja zahodne cevi predora Golovec, zdaj pa sledi še sanacija vzhodne. Zapore so že postavljene, dela se pričenjajo v ponedeljek. O tem, kako bo speljan promet in kaj ob zapori svetujejo pri Direkciji za avtoceste Republike Slovenije, se je Peter Močnik pogovarjal z Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri DARS-u:
O 60-letnici Pokala Vitranc smo spomine na to prizorišče, kjer je 6.1.1999 v smučarski anale vpisal zmago pred domačim občinstvom, na Prvem pogovarjali z Juretom Koširjem. Kot je povedal Mojci Delač, je praktično tudi sam del te zgodovine že 40 let.
Ko je Janez Janša pred letom dni prevzel vodenje 14. slovenske vlade, je napovedal povezovalno politiko, temelječo na dialogu. Jasno je bilo, da nova vlada prevzema vajeti v zahtevnem obdobju, saj smo skoraj sočasno razglasili epidemijo novega koronavirusa, o katerem je stroka vedela zelo malo ali skoraj nič. Tedaj smo na tem mestu povedali, da ima premier Janša priložnost izpolniti obljubo o povezovalni politiki, a da bodo štela dejanja. Komentar Aleš Kocjan:
Ocenjujejo, da smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kg na prebivalca, a čeprav upošteva tudi druge tekstilne odpadke, ne upošteva tistih, ki niso bili zbrani ločeno. Oblačila sicer predstavljajo glavnino tekstilnih odpadkov. Več o tem je povedala Katja Sreš, Ekologi brez meja.
Prvo lokomotivo iz Postojnske jame so iz muzejskega depoja Notranjskega muzeja v Postojni naložili na tovornjak in odpeljali v Ljubljano, kjer jo bo ekipa Društva ljubiteljev železnic Železna cesta, pod strokovnim vodstvom in nazorom industrijskega arheologa in nekdanjega konservatorskega svetnika dr. Tadeja Brateta, obnovila.
Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je bila ustanovljena z namenom: s pravnim znanjem varovati demokratični , odprto, svobodno in solidarno družbo ima že od ustanovitve polne roke dela Pomaga posameznikom, ki so dobili plačilne naloge policije na podlagi odloka, ki ni bil objavljen v Uradnem listu, pomaga pisati pritožbe žrtvam policijskega nasilja, svetuje srednješolcem, ki so dobili plačilne naloge zaradi protesta ob zaprtih šolah in svetuje staršem osnovnošolcev glede obveznosti celodnevnega nošenja mask.
Dolgo časa je tudi pri nas veljal razkol med vejami ekonomske misli glede vprašanja, ali so državne pomoči gospodarstvu koristne ali stran vržen denar. Analiza ekonomista Anžeta Burgerja s Fakultete za družbene vede kaže, da so subvencije lahko prvo ali drugo, nedvomno pa imajo pozitiven učinek v recesiji. Z drugimi besedami, subvencije v kriznem času niso vprašanje ideologije, ampak del prepotrebne ekonomske politike, ki lahko pozitivno vpliva na zaposlene in podjetja. Smo v krizi vsi keynesijanci?
Gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke, projekt je vreden 98,5 milijona evrov , po zapletih pri izbiri izvajalca del in spomladanskih težavah s prihodom delavcev turškega gradbinca, zdaj poteka v skladu s terminskim planom. Izkop predorske cevi, ki je na slovenski strani dolga 3,5 kilometra, je v Sloveniji stekel avgusta, trenutno pa je izkopanih dobrih 550 metrov cevi, na dan pa se predor podaljša za približno 6 do 9 metrov.
Že skoraj leto dni v naši državi kot tudi drugod po svetu živimo v izrednih razmerah, ki so spremenile naš vsakdan. Delo od doma kakor tudi šolanje na daljavo je marsikoga privedlo do odločitve, da kupi ali posodobi svojo računalniško opremo. Prodajalcem računalniške opreme se je posledično v času drugega epidemičnega vala zelo povečala spletna prodaja izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo za delo od doma. Na prvem mestu so prenosni računalniki. Hkrati pa zaradi pridelovanja kriptovalute na tržišču primanjkuje grafičnih kartic po ugodni ceni. Več Marko Rozman.
Četrtim letnikom se je danes po več mesecih šolanja na daljavo v šolskih klopeh pridružila polovica dijakov prvih treh letnikov. Pouk je stekel po modelu C, po katerem polovice oddelkov ta teden tako nadaljujejo izobraževanje od doma, druga polovica pa je prišla v šolo. Naslednji teden se bosta skupini zamenjali. Tadeja Bizilj se je pogovarjala z dijakinjama 1. letnika Gimnazije Škofja Loka, Vito Renko in Elo Debeljak.
Na naslov varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinke Todorovski je lani prispelo 2505 pritožb, mnenj, predlogov, vprašanj in tudi pohval občinstva. Število odzivov je bilo tako največje v dvanajstih letih delovanja instituta varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Leto so sicer zaznamovali predvsem odzivi na vsebine, povezane s koronaepidemijo in zamenjavo vlade. Podrobnosti v pogovoru z varuhinjo, celotno poročilo za leto 2020 pa je dostopno na spletnih straneh RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov