Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva.
foto: windy (Flickr)
Zakaj so ZDA na zadnjem zasedanju vrha Svetovne zdravstvene organizacije ostro nastopile zoper dojenje?
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se torej skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov?
Pri iskanju odgovora na to vprašanje velja najprej primerjati humano mleko in mlečno formulo. Po besedah kliničnega nutricionista dr. Evgena Benedika z ljubljanske Pediatrične klinike je materino mleko daleč najboljša hrana za otroka:
Materino mleko se vedno prilagaja potrebam otroka. Nastaja iz zalog, ki jih je mati pred tem kopičila devet mesecev nosečnosti, pa tudi iz njene trenutne prehrane črpa vse potrebne hranilne snovi, tako da je mleko unikatno prilagojeno za konkretnega otroka, ki se doji. Zato lahko rečemo, da je materino mleko vselej najboljša hrana.
Nasprotno je, še pripoveduje dr. Benedik, mlečna formula primerna prehranska alternativa, kadar mati iz takega ali drugačnega medicinskega razloga ne more dojiti. Formula je sicer zdrava in varna, vendar pa še zdaleč ni tako bogata, kakovostna kot humano mleko:
Industrija si sicer prizadeva proizvajati mlečno formulo, ki bi bila enaka kot materino mleko, vendar po mojem mnenju tega nikoli ne bodo dosegli, saj vsaka mama dela unikatno mleko za svojega otroka. Se pa temu idealu v zadnjem času proizvajalci mlečne formule vsaj malo približujejo z uvajanjem novih tehnoloških pristopov, ki pomagajo povečevati biološko razpoložljivost tako mikro- kakor makrohranil v umetnem mleku.
Če torej ni nobene posebne potrebe, zakaj naj bi množično uporabljali mlečno formulo namesto pravega materinega mleka, se seveda ravnanje ameriških diplomatov na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije zdi še toliko težje razumljivo. Odgovor se prej ali slej skriva v finančnem interesu proizvajalcev mlečne formule. Gre namreč za na letni ravni 70 milijard dolarjev težko industrijo, ki pa se že nekaj let spopada s padajočim dobičkom, saj se skladno s priporočili medicinske stroke vse več mater – predvsem na razvitem Zahodu – odloča za dojenje. In skoraj odveč se zdi dodati, da so ti proizvajalci v preteklih letih z obilnimi denarnimi donacijami podpirali predvolilno kampanjo Donalda Trumpa, ki zdaj, po vsem sodeč, vrača uslugo. A, kot opozarja nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, to še zdaleč ni prvi primer, ko hoče kapital vplivati na medicinsko doktrino:
Farmacevtska industrija “odkriva” naša počutja, ki naj bi mogoče bila bolezenska; “odkriva”, kako naj bi se že otroci ne rodili povsem zdravi. Skratka proizvajalcem zdravil gre za množico potrošnikov. To pa smo mi vsi. In kako čudovito je zanje “odkriti”, da milijarde ljudi pravzaprav sploh niso zdrave!
No, ameriški pritisk glede mlečne formule navsezadnje ni uspel, saj se je za sprejem resolucije v podporo dojenju naposled zavzela Rusija. So pa Američani – tokrat v vlogi zastopnikov interesa proizvajalcev nealkoholnih pijač – izposlovali, da resolucija, s katero bi Svetovna zdravstvena organizacija v imenu boja proti čezmerni telesni teži med mladimi pozvala k obdavčitvi sladkih gaziranih pijač, ni bila sprejeta. Kapital ena, zdravje ljudi ena, bi torej lahko rekli po nogometno. Tekma pa seveda še zdaleč ni končana.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva.
foto: windy (Flickr)
Zakaj so ZDA na zadnjem zasedanju vrha Svetovne zdravstvene organizacije ostro nastopile zoper dojenje?
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se torej skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov?
Pri iskanju odgovora na to vprašanje velja najprej primerjati humano mleko in mlečno formulo. Po besedah kliničnega nutricionista dr. Evgena Benedika z ljubljanske Pediatrične klinike je materino mleko daleč najboljša hrana za otroka:
Materino mleko se vedno prilagaja potrebam otroka. Nastaja iz zalog, ki jih je mati pred tem kopičila devet mesecev nosečnosti, pa tudi iz njene trenutne prehrane črpa vse potrebne hranilne snovi, tako da je mleko unikatno prilagojeno za konkretnega otroka, ki se doji. Zato lahko rečemo, da je materino mleko vselej najboljša hrana.
Nasprotno je, še pripoveduje dr. Benedik, mlečna formula primerna prehranska alternativa, kadar mati iz takega ali drugačnega medicinskega razloga ne more dojiti. Formula je sicer zdrava in varna, vendar pa še zdaleč ni tako bogata, kakovostna kot humano mleko:
Industrija si sicer prizadeva proizvajati mlečno formulo, ki bi bila enaka kot materino mleko, vendar po mojem mnenju tega nikoli ne bodo dosegli, saj vsaka mama dela unikatno mleko za svojega otroka. Se pa temu idealu v zadnjem času proizvajalci mlečne formule vsaj malo približujejo z uvajanjem novih tehnoloških pristopov, ki pomagajo povečevati biološko razpoložljivost tako mikro- kakor makrohranil v umetnem mleku.
Če torej ni nobene posebne potrebe, zakaj naj bi množično uporabljali mlečno formulo namesto pravega materinega mleka, se seveda ravnanje ameriških diplomatov na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije zdi še toliko težje razumljivo. Odgovor se prej ali slej skriva v finančnem interesu proizvajalcev mlečne formule. Gre namreč za na letni ravni 70 milijard dolarjev težko industrijo, ki pa se že nekaj let spopada s padajočim dobičkom, saj se skladno s priporočili medicinske stroke vse več mater – predvsem na razvitem Zahodu – odloča za dojenje. In skoraj odveč se zdi dodati, da so ti proizvajalci v preteklih letih z obilnimi denarnimi donacijami podpirali predvolilno kampanjo Donalda Trumpa, ki zdaj, po vsem sodeč, vrača uslugo. A, kot opozarja nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, to še zdaleč ni prvi primer, ko hoče kapital vplivati na medicinsko doktrino:
Farmacevtska industrija “odkriva” naša počutja, ki naj bi mogoče bila bolezenska; “odkriva”, kako naj bi se že otroci ne rodili povsem zdravi. Skratka proizvajalcem zdravil gre za množico potrošnikov. To pa smo mi vsi. In kako čudovito je zanje “odkriti”, da milijarde ljudi pravzaprav sploh niso zdrave!
No, ameriški pritisk glede mlečne formule navsezadnje ni uspel, saj se je za sprejem resolucije v podporo dojenju naposled zavzela Rusija. So pa Američani – tokrat v vlogi zastopnikov interesa proizvajalcev nealkoholnih pijač – izposlovali, da resolucija, s katero bi Svetovna zdravstvena organizacija v imenu boja proti čezmerni telesni teži med mladimi pozvala k obdavčitvi sladkih gaziranih pijač, ni bila sprejeta. Kapital ena, zdravje ljudi ena, bi torej lahko rekli po nogometno. Tekma pa seveda še zdaleč ni končana.
Zdravniki in zobozdravniki že tretji teden stavkajo. V sindikatu Fides, ki stavko vodi, naj bi do srede prešteli umike soglasij za nadurno delo, kar naj bi – po mnenju nekaterih poznavalcev – resno ogrozilo javno zdravstvo. Pacienti smo talci, pravi zastopnik pacientovih pravic. Marjan Sušelj. Talci česa oziroma koga? Talci vlade, Fidesa, neuspešnih pogajanj, talci sistema in odprtih problemov, ki se vlečejo že leta? To je vprašanje za poslušalke in poslušalce.
Po petmesečnem premoru Radia Ga Ga je znano, kako se bo nadaljevala tradicija satiričnega pretresanja družbenega dogajanja. 9. februarja se oddaja ob 10.05 z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Več v pogovoru z v.d. odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom.
Plastika v morju vs. gensko spremenjeni organizmi
Zveza združenj za vrednote NOB je po včerajšnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Ljubljani pripravila slovesnost, na kateri je bilo večkrat izpostavljeno trpljenje otrok tako v sodobnih konfliktih, denimo v Gazi, kot v času holokavsta. Slavnostna govornica, zunanja ministrica Tanja Fajon, je izpostavila, da se zlo ne sme dopuščati in da je danes naloga vseh, ki imajo odgovornost za mirno reševanje sporov, neumorno iskati poti do miru za vse ljudi, zlasti otroke.
Potem, ko je prejšnji teden minister za javno upravo Franc Props razveljavil razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic, so se odzvale izbrane nevladne organizacije.
Sanje Antona Fenkart je Koroška Slovenka, doma iz Celovca, ki je na Dunaju študirala astronomijo, že dobro leto pa v CERNU, in sicer kot pomočnica urednika revije Cern Courier, ki piše o novostih na področju fizike delcev, predvsem za zainteresirano strokovno javnost. Mojca Delač je med obiskom organizacije, kjer so pred dobrim desetletjem odkrili tudi Higgsov bozon, Sanje Fenkart povabila pred mikrofon Prvega.
Bolniki z diabetesom, ki so se do zdaj zdravili v diabetološki ambulanti Klinike Golnik v kranjskem zdravstvenem domu, bodo morali od prvega aprila naprej zdravljenje nadaljevati na Golniku. Kranjska občina je od zasebnega lastnika z denarjem Osnovnega zdravstva Gorenjske za 1, 3 milijona evrov kupila dodatne prostore, ki jih je do zdaj za ambulantno dejavnost najemala klinika Golnik. V diabetološki ambulanti timsko in celostno obravnavajo paciente. Vodja internistične in diabetološke dejavnosti na Kliniki Golnik zdravnik internist Marjan Kristanc, je zaskrbljen, da bo nova lokacija za številne kronične bolnike z omejitvami vplivala na slabšo odzivnost pacientov z diabetesom in nadaljnji potek zdravljenja. V diabetološki ambulanti na leto obravnavajo okoli 9 tisoč pacientov, glavnina jih je z območja mestne občine. Prispevek Aljane Jocif.
V novem projektu Med nami ženskega pevskega zbora Carmen Manet se prepletata glasba in poezija, v ospredju pa odstira vpogled v odnose med pevkami, poudarja pomen skupnosti in bližine. Projekt nam je predstavila članica zbora Eva Bohinc.
Na slavnostni prireditvi Zveze za šport invalidov – slovenskega paralimpijskega komiteja, so včeraj podelili priznanja najboljšim športnikom invalidom za preteklo leto, ki je bilo za najboljše predstavnike zelo uspešno.
Republikanski in demokratski volivci bodo danes v ameriški zvezni državi New Hampshire izbirali svoja predsedniška kandidata na strankarskih volitvah. Pri demokratih predsednik Joe Biden, kot kaže, nima resne konkurence. Kaj pa pri republikancih? Donald Trup ima protikandidatko Nikki Haley. Kolikšne so možnosti, da kandidatki uspe? O tem in aktualnem dogajanju z zasedanja Varnostnega sveta OZN, na katerem govorijo tudi o dogajanju na Bližnjem vzhodu, z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Kako poslušate radio? Prek običajnega radijskega sprejemnika, avtoradia, prek pametne televizije, spletne strani ali mobilnega telefona? Iščete FM signal ali prisegate na vedno čist zvok DAB+ signala? Rešitev za prav vse je aplikacija Radioplayer, ki je v Evropi že dobro znana. Zdaj aplikacija Radioplayer Slovenija ponuja sodoben pristop tudi pri poslušanju vsebin slovenskih radijskih postaj. Omogoča namreč tako poslušanje v živo kot poslušanje z zamikom, zelo preprosto lahko tudi izbirate vaše najljubše radijske oddaje in podkaste. V Sloveniji je pobudnik Radioplayerja Radio Slovenija, v projektu pa sodelujejo tudi druge slovenske radijske postaje. Več o Radioplayerju izveste v pogovoru Andreje Čokl z Matejem Praprotnikom.
V Hrastniku odpirajo prvo zadružno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe – šolo, občinsko stavbo in bazen – in dva objekta lokalnega gospodarstva. Energetske skupnosti pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja, zanimanje za tovrstne projekte pa se v Sloveniji povečuje. O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kvac in Boštjanom Remicem iz društva Focus, ki je dejavno sodelovalo pri hrastniškem projektu.
Srebrne igre 1984 je naslov razstave, ki so jo odprli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Letos namreč mineva 40 let od tega velikega tekmovanja v Sarajevu, ki je Jugoslovanom in Slovencem prineslo prvo kolajno na zimskih olimpijskih igrah. Jure Franko je bil v veleslalomu drugi – od tod torej tudi ime razstave, ki nas popelje v 80. leta in v obdobje slovenske evforije in navdušenja nad zimskimi športi. Razstavo sta na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije pripravila Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Muzej športa, otvoritve pa se je udeležilo tudi nekaj športnikov, ki so se tekmovanja v Sarajevu udeležili in so z nami delili svoje spomine.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je lotilo prenove rejniškega sistema. Na ministrstvu zatrjujejo, da je novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti v 80 odstotkih že pripravljena, pričakujejo, da bo še letos dobila zeleno luč državnega zbora. Ta naj bi naslovila predvsem problem prenizkih rejnin, nevladniki pa opozarjajo, da zaznavajo kritično pomanjkanje rejniških družin. FOTO: Pixabay
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in na občini Pivka so se odločili, da bodo ukrepali. K sodelovanju so povabili Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, ki je v sodelovanju z dvema jamarskima društvoma poskrbel za popis onesnaženosti več jam in jih nekaj tudi očistil. Med drugim jamo Ravníca, ki je bila ena najbolj onesnaženih v Sloveniji, poskrbeli pa so še za odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev iz Matijeve jame. Ob koncu čiščenja so vendarle prišli do nekaterih vzpodbudnih zaključkov. Sogovornika sta sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa dr. Mitja Prelovšek in predsednik Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar. Fotografija: Matej Zalokar
Za inženirko leta 2023 je 92-članska komisija med desetimi kandidatkami izglasovala Ljupko Vrtevo, magistrico inženirko strojništva ter razvojno inženirko za področje prezračevanja, ogrevanja in hlajenja stavb ter vodjo projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Izglasovana je bila na podlagi rezultatov svojega dela, ki naj bi bilo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločale tudi za perspektivne inženirske poklice. Ljupka Vrteva je v pogovoru za Prvi tudi poudarila, da ima zdaj priložnost, da svojo zgodbo prenese mladim dekletom in jim pove, da je vsaka sposobna slediti svojim željam.
Ob zaključku triletnega programa Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih strokovnjaki poudarjajo, da se bo leta 2050 z demenco spopadala skoraj tretjina Slovencev. Upanje sicer daje zdravilo za demenco, ki je trenutno v fazi presojanja ustreznosti Evropske agencije za zdravila. Nevladniki opozarjajo, da je velik problem še vedno stigma, tudi med zdravstvenimi delavci beležijo manko ozaveščenosti o bolezni. Foto: Pixabay
Današnji dan je v znamenju stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica oziroma do sklenitve sporazuma. Dopoldne so se stavkajoči zbrali na stavkovnih zborih in za pol ure prekinili delo. Sicer pa so predstavniki sindikata Fides in vlade opoldne sedli za pogajalsko mizo. Kot kaže, sprti strani nista našli skupnega jezika, saj se stavka in pogajanja jutri nadaljujejo. FOTO: Pixabay
Med 19. januarjem in 2. februarjem bodo v Južni Koreji na sporedu IV. zimske mladinske olimpijske igre. Gre za največji športni dogodek za mlade vrhunske športnike, ki so organizirane po vzoru pravih olimpijskih iger. V Gangwon bo odpotovala 52-članska reprezentanca Slovenije, med katerimi je 29 športnikov in športnic, ki bodo nastopili 9 športnih disciplinah. Tik pred odhodom se je na Prvem oglasil del delegacije, ki so jo sestavljali smučarska skakalka Taja Bodlaj, tekmovalec v curllingu Maks Omerzel ter trener Štefan Sever.
Nives Zalokar, umetnica, dolgoletna sodelavka Moderne galerije v Ljubljani, tudi učiteljica joge, diplomantka tradicionalnega jezika wiradjuri predvsem pa nežna, nevsiljiva in vedoželjna učenka življenja na različnih dejavnostih in krajih sveta, je dobrih 10 let preživela z avstralskimi staroselci, ki živijo tam že več kot 60.000 let. Kako so jo sprejeli medse, kakšen je njihov odnos do narave, starejših, otrok, umetnosti, materialnega sveta? Kaj se je spremenilo v 200 letih, odkar so tja prišli belci? In kaj pomeni njihova najpomembnejša beseda Yindyamarra?
Neveljaven email naslov