Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva.
foto: windy (Flickr)
Zakaj so ZDA na zadnjem zasedanju vrha Svetovne zdravstvene organizacije ostro nastopile zoper dojenje?
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se torej skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov?
Pri iskanju odgovora na to vprašanje velja najprej primerjati humano mleko in mlečno formulo. Po besedah kliničnega nutricionista dr. Evgena Benedika z ljubljanske Pediatrične klinike je materino mleko daleč najboljša hrana za otroka:
Materino mleko se vedno prilagaja potrebam otroka. Nastaja iz zalog, ki jih je mati pred tem kopičila devet mesecev nosečnosti, pa tudi iz njene trenutne prehrane črpa vse potrebne hranilne snovi, tako da je mleko unikatno prilagojeno za konkretnega otroka, ki se doji. Zato lahko rečemo, da je materino mleko vselej najboljša hrana.
Nasprotno je, še pripoveduje dr. Benedik, mlečna formula primerna prehranska alternativa, kadar mati iz takega ali drugačnega medicinskega razloga ne more dojiti. Formula je sicer zdrava in varna, vendar pa še zdaleč ni tako bogata, kakovostna kot humano mleko:
Industrija si sicer prizadeva proizvajati mlečno formulo, ki bi bila enaka kot materino mleko, vendar po mojem mnenju tega nikoli ne bodo dosegli, saj vsaka mama dela unikatno mleko za svojega otroka. Se pa temu idealu v zadnjem času proizvajalci mlečne formule vsaj malo približujejo z uvajanjem novih tehnoloških pristopov, ki pomagajo povečevati biološko razpoložljivost tako mikro- kakor makrohranil v umetnem mleku.
Če torej ni nobene posebne potrebe, zakaj naj bi množično uporabljali mlečno formulo namesto pravega materinega mleka, se seveda ravnanje ameriških diplomatov na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije zdi še toliko težje razumljivo. Odgovor se prej ali slej skriva v finančnem interesu proizvajalcev mlečne formule. Gre namreč za na letni ravni 70 milijard dolarjev težko industrijo, ki pa se že nekaj let spopada s padajočim dobičkom, saj se skladno s priporočili medicinske stroke vse več mater – predvsem na razvitem Zahodu – odloča za dojenje. In skoraj odveč se zdi dodati, da so ti proizvajalci v preteklih letih z obilnimi denarnimi donacijami podpirali predvolilno kampanjo Donalda Trumpa, ki zdaj, po vsem sodeč, vrača uslugo. A, kot opozarja nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, to še zdaleč ni prvi primer, ko hoče kapital vplivati na medicinsko doktrino:
Farmacevtska industrija “odkriva” naša počutja, ki naj bi mogoče bila bolezenska; “odkriva”, kako naj bi se že otroci ne rodili povsem zdravi. Skratka proizvajalcem zdravil gre za množico potrošnikov. To pa smo mi vsi. In kako čudovito je zanje “odkriti”, da milijarde ljudi pravzaprav sploh niso zdrave!
No, ameriški pritisk glede mlečne formule navsezadnje ni uspel, saj se je za sprejem resolucije v podporo dojenju naposled zavzela Rusija. So pa Američani – tokrat v vlogi zastopnikov interesa proizvajalcev nealkoholnih pijač – izposlovali, da resolucija, s katero bi Svetovna zdravstvena organizacija v imenu boja proti čezmerni telesni teži med mladimi pozvala k obdavčitvi sladkih gaziranih pijač, ni bila sprejeta. Kapital ena, zdravje ljudi ena, bi torej lahko rekli po nogometno. Tekma pa seveda še zdaleč ni končana.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva.
foto: windy (Flickr)
Zakaj so ZDA na zadnjem zasedanju vrha Svetovne zdravstvene organizacije ostro nastopile zoper dojenje?
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se torej skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov?
Pri iskanju odgovora na to vprašanje velja najprej primerjati humano mleko in mlečno formulo. Po besedah kliničnega nutricionista dr. Evgena Benedika z ljubljanske Pediatrične klinike je materino mleko daleč najboljša hrana za otroka:
Materino mleko se vedno prilagaja potrebam otroka. Nastaja iz zalog, ki jih je mati pred tem kopičila devet mesecev nosečnosti, pa tudi iz njene trenutne prehrane črpa vse potrebne hranilne snovi, tako da je mleko unikatno prilagojeno za konkretnega otroka, ki se doji. Zato lahko rečemo, da je materino mleko vselej najboljša hrana.
Nasprotno je, še pripoveduje dr. Benedik, mlečna formula primerna prehranska alternativa, kadar mati iz takega ali drugačnega medicinskega razloga ne more dojiti. Formula je sicer zdrava in varna, vendar pa še zdaleč ni tako bogata, kakovostna kot humano mleko:
Industrija si sicer prizadeva proizvajati mlečno formulo, ki bi bila enaka kot materino mleko, vendar po mojem mnenju tega nikoli ne bodo dosegli, saj vsaka mama dela unikatno mleko za svojega otroka. Se pa temu idealu v zadnjem času proizvajalci mlečne formule vsaj malo približujejo z uvajanjem novih tehnoloških pristopov, ki pomagajo povečevati biološko razpoložljivost tako mikro- kakor makrohranil v umetnem mleku.
Če torej ni nobene posebne potrebe, zakaj naj bi množično uporabljali mlečno formulo namesto pravega materinega mleka, se seveda ravnanje ameriških diplomatov na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije zdi še toliko težje razumljivo. Odgovor se prej ali slej skriva v finančnem interesu proizvajalcev mlečne formule. Gre namreč za na letni ravni 70 milijard dolarjev težko industrijo, ki pa se že nekaj let spopada s padajočim dobičkom, saj se skladno s priporočili medicinske stroke vse več mater – predvsem na razvitem Zahodu – odloča za dojenje. In skoraj odveč se zdi dodati, da so ti proizvajalci v preteklih letih z obilnimi denarnimi donacijami podpirali predvolilno kampanjo Donalda Trumpa, ki zdaj, po vsem sodeč, vrača uslugo. A, kot opozarja nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, to še zdaleč ni prvi primer, ko hoče kapital vplivati na medicinsko doktrino:
Farmacevtska industrija “odkriva” naša počutja, ki naj bi mogoče bila bolezenska; “odkriva”, kako naj bi se že otroci ne rodili povsem zdravi. Skratka proizvajalcem zdravil gre za množico potrošnikov. To pa smo mi vsi. In kako čudovito je zanje “odkriti”, da milijarde ljudi pravzaprav sploh niso zdrave!
No, ameriški pritisk glede mlečne formule navsezadnje ni uspel, saj se je za sprejem resolucije v podporo dojenju naposled zavzela Rusija. So pa Američani – tokrat v vlogi zastopnikov interesa proizvajalcev nealkoholnih pijač – izposlovali, da resolucija, s katero bi Svetovna zdravstvena organizacija v imenu boja proti čezmerni telesni teži med mladimi pozvala k obdavčitvi sladkih gaziranih pijač, ni bila sprejeta. Kapital ena, zdravje ljudi ena, bi torej lahko rekli po nogometno. Tekma pa seveda še zdaleč ni končana.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Franja Goloba Prevalje je dopisnica Metka Pirc najprej poklepetala z učenci Timotejem, Filipom, Nejcem, Tano, Tiso in Tajo ter s knjižničarko Mojco Pungartnik. V drugem javljanju iz Mežiške doline pa sta o aktualnih razmerah in dolgoročnih posledicah ujme spregovorili ravnateljica OŠ Franja Goloba Prevalje dr. Andreja Tinta in svetovalna delavka Urška Petrič.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Nazarje smo pred mikrofon povabili poveljnika civilne zaščite občine Nazarje Filipa Strnišnika, ravnateljico OŠ Nazarje Vesno Lešnik ter učenki Emo in Zojo.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.
1. septembra se začenja novo šolsko leto in prvič bo šolski prag prestopilo tudi 20 tisoč 700 prvošolčkov, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Za to, da bi bila njihova pot v šolo in iz nje na samo jutri, ampak čez vse šolsko leto čimbolj varna, smo za nekaj pojasnil o preventivnih akcijah v studio povabil vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivana Kapuna.
V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo vlog za prvo humanitarno pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči Križ in Karitas sta prejela okoli 5000 vlog, pristojne komisije pa so danes že začele z njihovim pregledovanjem. Vsa izplačila naj bi bila sicer izvedena v prvi polovici septembra. Ta petek pa poteče rok za oddajo ocene škode za podjetja, ki so bila oškodovana v poplavah in želijo prejeti predplačila. Do zdaj so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejeli okoli 300 vlog.
Nekatere zdravniške ambulante na primarni ravni, govorimo predvsem o družinskih zdravnikih, še vedno ne omogočajo naročanja bolnikov na pregled skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Na Zagovornika načela enakosti so lani prejeli številne pritožbe pacientov, ki so poročali o težavah pri naročanju, saj so se ob uvajanju elektronskega naročanja okrnile druge zakonsko predpisane možnosti, kot je to osebni obisk oziroma naročanje po telefonu. Zagovornik je zato preveril dostopnost do ambulant družinske medicine in potrdile so se navedbe pacientov, enako je nato letos marca ugotovil tudi Zdravstveni inšpektorat. O tem zagovornik Miha Lobnik s Heleno Lovinčič.
Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi uveljavljanje obnovljivih virov energije ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je pri uvajanju podnebnih ukrepov nujno upoštevati vidik pravičnosti in poskrbeti za najbolj ranljive prebivalce? Koliko lahko k temu pripomorejo energetske skupnosti in katere dodatne težave povzroča množičen prehod na obnovljive vire energije? To so med drugim vprašanja, o katerih so razpravljali udeleženci mednarodne poletne šole politične ekonomije na Fakulteti za družbene vede. O te smo se pogovarjali z eno izmed predavateljic, doktorico Rachel Guyet.
Dežurni meteorolog Andrej Golob opozarja, da bodo reke čez dan in ponoči še naraščale, predvsem v Podravju in Posavju. Drava se sicer že razliva, njej pretok je visok. Velja največja stopnja pripravljenosti.
Glavna cesta Ravne - Dravograd je popolnoma zaprta, kar bo otežilo dnevne migracije, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Zaprta je tudi cesta med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja. Sicer pa je slika tokrat drugačna kot v začetku meseca - Korošci so šli v noč pripravljeni, že čez dan so polnilni protipoplavne vreče.
OŠ Mihajla Rostoharja Krško je s Centrom za socialno delo Posavje in Varstveno delovnim centrom Zasavje izvedla pilotni enotedenski projekt »samostojno bivanje s podporo«, v katerem so štirje fantje, ki imajo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, skoraj samostojno bivali v šolskem učnem stanovanju v središču Krškega. Kar pomeni, da so ponoči sami bivali v hiši, se sami zbudili, uredili, pripravili zajtrk in izvajali vsa dnevna opravila, podpora pa je bila oseba od zunaj, ki je nadzorovala njihovo početje, vendar ni bila ves čas z njimi.
To nedeljo, 27. avgusta, bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani med 10. in 20. uro potekala Marcelova tržnica, dobrodelni dogodek zbiranja sredstev za podporo neozdravljivo bolnim otrokom in njihovim družinam, ki jih oskrbuje Tim za paliativno oskrbo otrok Pediatrične klinike v Ljubljani. Del zbiranja sredstev bo potekal tudi na Facebook profilu Marcelova tržnica, kjer bo vse do 1. oktobra potekala Marcelova dražba, za katero so drese in druge športne rekvizite s podpisi donirali številni slovenski športniki, med njimi tudi Luka Dončić, Jan Oblak in celotna slovenska nogometna reprezentanca. V studiu Prvega sta o boleči izgubi in dogodku, ki bo potekal v spomin na njunega sina Marcela, po katerem je dogodek dobil ime, spregovorila njegova starša Tjaša Strgar in Alen Balažič.
Okoljska gibanja so v zadnjih desetletjih prehodila pot od precejšnje radikalizacije do tega, da so - s tem, ko so se oblikovala v politične stranke - postala del političnega sistema. S tem so izgubila velik del svoje pristnosti, pravi beograjski profesor Darko Nadić - namesto prek protestov namreč zdaj množice nagovarjajo prek služb odnose z javnostmi. S profesorjem Nadićem+ smo se pogovarjali v okviru mednarodne poletne šole politične ekonomije, ki poteka na Fakulteti za družbene vede.
Izraz phishing (fishing) ali ribarjenje se uporablja za opisovanje spletnih prevar, pri katerih napadalci skušajo pridobiti občutljive informacije, kot so gesla, uporabniška imena, ali številke bančnih kartic z uporabo lažnih e-poštnih sporočil, spletnih strani ali drugih komunikacijskih kanalov, kot so aplikacije ali socialna omrežja. Več v pogovoru z Robertom Škrjancem.
Na poplavljenih območjih hitijo s sanacijo. A da se je treba tega lotiti počasi in premišljeno, poudarjajo strokovnjaki. Čeprav izgleda že vse suho, je lahko v hiši še več deset tisoč litrov vode in tega morda sploh ne slutimo. Dva prostovoljca iz Nemčije sta se z uničujočimi poplavami soočila pred dvema letoma, zato sta prihitela na pomoč tudi na Koroško. Ves teden sta merila vlago v hišah v Črni in Mežici, kako je na Koroškem v primerjavi z Nemčijo in kako se lotiti sanacije, pa v reportaži naše dopisnice Metke Pirc.
Potem ko je predsednik vlade Robert Golob pred dvema dnevoma bankam postavil ultimat, naj predlagajo svoje ideje, kako pomagati prizadetim v nedavnih poplavah, so iz Združenja bank na vlado dopoldne že poslali svoje predloge. Odziv premiera še ni znan, o podrobnostih predlogov pa smo se pogovarjali s predsednico Združenja bank Stanislavo Zadravec Caprirolo.
Sinočnja novica o domnevni smrti šefa ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina v stmoglavljenem letalu verjetno ni presenetila nikogar. Letalo v katerem naj bi Prigožin letel iz Moskve v Sankt Peterburg je strmoglavilo natančno dva meseca po uporu njegove vojske Wagner, ki se je ustavila 200 kilometrov od prestolnice. Poklicali smo strokovnjaka za varnostna vprašanja Vladimirja Prebiliča
Naselje v ljubljanskih Sneberjah, ki ga je poplava 4. avgusta hudo prizadela, si je danes skupaj s predstavniki Mestne občine Ljubljana ogledal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Prebivalci tamkajšnjega naselja na sneberškem nabrežju imajo številne skrbi glede obnove montažnih hiš, skrbi pa jih tudi, kako bo v prihodnje s protipoplavno zaščito. V Sneberjah sta bili Lucija Dimnik Rikić in Lana Furlan.
V nedeljo je na Ljubljanskem barju, med Bevkami in Notranjimi Goricami, prišlo do obsežnega onesnaženja vode. Območje onesnaženja spada v Naturo 2000 in je hkrati osrednji del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ali gre za naraven pojav ali za človeški vir onesnaženja, še ni znano. Peter Močnik se je o tem pogovarjal z direktorjem Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janezom Kastelicem.
V nedavnih poplavah so številni na prizadetih območjih izgubili vse svoje premoženje; podivjane vode so odnašale hiše, vrtove, njive, velika škoda je nastala tudi v gospodarstvu. Po grobih ocenah je vodna ujma prizadela 15 tisoč gospodinjstev, od teh je tisoč takšnih, ki so izgubila vse. Reševanje bivanjske problematike na prizadetih območjih je seveda ena od prednostnih nalog popoplavnih ukrepov. Ali bodo ljudje, ki jim je voda uničila domove, sploh še kdaj lahko živeli v svojih hišah? Bo država prisluhnila tem brezdomcem in morda z gradbeno stroko poiskala ustrezno rešitev, da bodo še naprej živeli na svojih območjih? Ali graditi klasične ali montažne hiše. O tem v pogovoru z Janezom Rihterjem, direktorjem podjetja Rihter, ki izdeluje montažne hiše.
Neveljaven email naslov