Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva.
foto: windy (Flickr)
Zakaj so ZDA na zadnjem zasedanju vrha Svetovne zdravstvene organizacije ostro nastopile zoper dojenje?
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se torej skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov?
Pri iskanju odgovora na to vprašanje velja najprej primerjati humano mleko in mlečno formulo. Po besedah kliničnega nutricionista dr. Evgena Benedika z ljubljanske Pediatrične klinike je materino mleko daleč najboljša hrana za otroka:
Materino mleko se vedno prilagaja potrebam otroka. Nastaja iz zalog, ki jih je mati pred tem kopičila devet mesecev nosečnosti, pa tudi iz njene trenutne prehrane črpa vse potrebne hranilne snovi, tako da je mleko unikatno prilagojeno za konkretnega otroka, ki se doji. Zato lahko rečemo, da je materino mleko vselej najboljša hrana.
Nasprotno je, še pripoveduje dr. Benedik, mlečna formula primerna prehranska alternativa, kadar mati iz takega ali drugačnega medicinskega razloga ne more dojiti. Formula je sicer zdrava in varna, vendar pa še zdaleč ni tako bogata, kakovostna kot humano mleko:
Industrija si sicer prizadeva proizvajati mlečno formulo, ki bi bila enaka kot materino mleko, vendar po mojem mnenju tega nikoli ne bodo dosegli, saj vsaka mama dela unikatno mleko za svojega otroka. Se pa temu idealu v zadnjem času proizvajalci mlečne formule vsaj malo približujejo z uvajanjem novih tehnoloških pristopov, ki pomagajo povečevati biološko razpoložljivost tako mikro- kakor makrohranil v umetnem mleku.
Če torej ni nobene posebne potrebe, zakaj naj bi množično uporabljali mlečno formulo namesto pravega materinega mleka, se seveda ravnanje ameriških diplomatov na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije zdi še toliko težje razumljivo. Odgovor se prej ali slej skriva v finančnem interesu proizvajalcev mlečne formule. Gre namreč za na letni ravni 70 milijard dolarjev težko industrijo, ki pa se že nekaj let spopada s padajočim dobičkom, saj se skladno s priporočili medicinske stroke vse več mater – predvsem na razvitem Zahodu – odloča za dojenje. In skoraj odveč se zdi dodati, da so ti proizvajalci v preteklih letih z obilnimi denarnimi donacijami podpirali predvolilno kampanjo Donalda Trumpa, ki zdaj, po vsem sodeč, vrača uslugo. A, kot opozarja nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, to še zdaleč ni prvi primer, ko hoče kapital vplivati na medicinsko doktrino:
Farmacevtska industrija “odkriva” naša počutja, ki naj bi mogoče bila bolezenska; “odkriva”, kako naj bi se že otroci ne rodili povsem zdravi. Skratka proizvajalcem zdravil gre za množico potrošnikov. To pa smo mi vsi. In kako čudovito je zanje “odkriti”, da milijarde ljudi pravzaprav sploh niso zdrave!
No, ameriški pritisk glede mlečne formule navsezadnje ni uspel, saj se je za sprejem resolucije v podporo dojenju naposled zavzela Rusija. So pa Američani – tokrat v vlogi zastopnikov interesa proizvajalcev nealkoholnih pijač – izposlovali, da resolucija, s katero bi Svetovna zdravstvena organizacija v imenu boja proti čezmerni telesni teži med mladimi pozvala k obdavčitvi sladkih gaziranih pijač, ni bila sprejeta. Kapital ena, zdravje ljudi ena, bi torej lahko rekli po nogometno. Tekma pa seveda še zdaleč ni končana.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva.
foto: windy (Flickr)
Zakaj so ZDA na zadnjem zasedanju vrha Svetovne zdravstvene organizacije ostro nastopile zoper dojenje?
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se torej skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov?
Pri iskanju odgovora na to vprašanje velja najprej primerjati humano mleko in mlečno formulo. Po besedah kliničnega nutricionista dr. Evgena Benedika z ljubljanske Pediatrične klinike je materino mleko daleč najboljša hrana za otroka:
Materino mleko se vedno prilagaja potrebam otroka. Nastaja iz zalog, ki jih je mati pred tem kopičila devet mesecev nosečnosti, pa tudi iz njene trenutne prehrane črpa vse potrebne hranilne snovi, tako da je mleko unikatno prilagojeno za konkretnega otroka, ki se doji. Zato lahko rečemo, da je materino mleko vselej najboljša hrana.
Nasprotno je, še pripoveduje dr. Benedik, mlečna formula primerna prehranska alternativa, kadar mati iz takega ali drugačnega medicinskega razloga ne more dojiti. Formula je sicer zdrava in varna, vendar pa še zdaleč ni tako bogata, kakovostna kot humano mleko:
Industrija si sicer prizadeva proizvajati mlečno formulo, ki bi bila enaka kot materino mleko, vendar po mojem mnenju tega nikoli ne bodo dosegli, saj vsaka mama dela unikatno mleko za svojega otroka. Se pa temu idealu v zadnjem času proizvajalci mlečne formule vsaj malo približujejo z uvajanjem novih tehnoloških pristopov, ki pomagajo povečevati biološko razpoložljivost tako mikro- kakor makrohranil v umetnem mleku.
Če torej ni nobene posebne potrebe, zakaj naj bi množično uporabljali mlečno formulo namesto pravega materinega mleka, se seveda ravnanje ameriških diplomatov na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije zdi še toliko težje razumljivo. Odgovor se prej ali slej skriva v finančnem interesu proizvajalcev mlečne formule. Gre namreč za na letni ravni 70 milijard dolarjev težko industrijo, ki pa se že nekaj let spopada s padajočim dobičkom, saj se skladno s priporočili medicinske stroke vse več mater – predvsem na razvitem Zahodu – odloča za dojenje. In skoraj odveč se zdi dodati, da so ti proizvajalci v preteklih letih z obilnimi denarnimi donacijami podpirali predvolilno kampanjo Donalda Trumpa, ki zdaj, po vsem sodeč, vrača uslugo. A, kot opozarja nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, to še zdaleč ni prvi primer, ko hoče kapital vplivati na medicinsko doktrino:
Farmacevtska industrija “odkriva” naša počutja, ki naj bi mogoče bila bolezenska; “odkriva”, kako naj bi se že otroci ne rodili povsem zdravi. Skratka proizvajalcem zdravil gre za množico potrošnikov. To pa smo mi vsi. In kako čudovito je zanje “odkriti”, da milijarde ljudi pravzaprav sploh niso zdrave!
No, ameriški pritisk glede mlečne formule navsezadnje ni uspel, saj se je za sprejem resolucije v podporo dojenju naposled zavzela Rusija. So pa Američani – tokrat v vlogi zastopnikov interesa proizvajalcev nealkoholnih pijač – izposlovali, da resolucija, s katero bi Svetovna zdravstvena organizacija v imenu boja proti čezmerni telesni teži med mladimi pozvala k obdavčitvi sladkih gaziranih pijač, ni bila sprejeta. Kapital ena, zdravje ljudi ena, bi torej lahko rekli po nogometno. Tekma pa seveda še zdaleč ni končana.
Tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec okolja. Razlog za to je tudi hitra moda. Zanjo je značilna hitra proizvodnja poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. "Težava je v tem, da recikliramo manj kot odstotek vseh oblačil, večina teh pa pristane na odlagališčih ali pa v sežigalnicah," pravi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Kako lahko bolj trajnostno kupujemo in odlagamo oblačila, pa izveste v Aktualni temi.
V naslednjih minutah bomo dali besedo delavcem, ki opravljajo najbolj stresna in fizično zahtevna dela. Poiskali smo sogovornike med natakarji, rudarji in medicinskimi sestrami, ki bodo pojasnili, zakaj kljub visokim obremenitvam vztrajajo in kje vidijo poslanstvo svojega dela. Delavci, skriti pred očmi javnosti, ki v dnevnih nočnih izmenah vsak dan opravljajo delovne obveznosti. Pogovarjali smo se z medicinsko sestro, rudarjem in natakarjem. Kakšna dela opravljajo in kako poteka njihov vsakdan so nam zaupali Ana Pograjc, Aleksander Kavčnik in Herman Pančur.
1. maja se začne uveljavljati pravilnik o poklicnih boleznih. Odslej bodo delojemalci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Pravilnik določa postopek ugotavljanja poklicne bolezni, priložen je tudi obsežnejši seznam teh bolezni. Poklicno bolezen bo ugotavljala komisija kliničnega inštituta za medicino dela. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je ena od redkih posameznikov, ki je omogočila, da je Slovenija po 30 letih neurejenosti na tem področju končno dobila sodoben pravilnik. Gosti jo Urška Valjavec.
Predstavljajte si dan v starem veku – pred več kot dvema tisočletjema, še preden je Rim postal mogočno mesto templjev in palač. Novi tematski park Roma World v Castel Romanu blizu Večnega mesta obiskovalcem ponuja točno to: da se za nekaj ur prelevijo v legionarje, gladiatorje, matrone in tabernáre. No, ali pa si jih vsaj ogledajo, in se ob zabavi še česa naučijo. Tako je storil tudi Janko Petrovec.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta, ki so ga izvedli raziskovalci Fakultete za družbene vede in Mirovnega inštituta. V posebni oddaji ob 17.00 na Prvem programu smo ponovili pogovor, ki ga je za Intelekto o vojaških družinah pripravila Urška Henigman.
V poletni sezoni se skozi Ilirsko Bistrico, Kočevsko, Belo Krajino in druge pokrajine ob naši južni meji valijo trume turistov. Žal so to pogosto le tranzitni gosti na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba in drugih poletnih turističnih destinacij. Kako mimovozeče turiste vsaj kak dan zadržati tudi pri njih, so se pretekli teden spraševali turistični ponudniki v Ilirski Bistrici na prvi Poslovni borzi lokalnih ponudnikov iz čezmejnega območja od Ilirske Bistrice do Reke. Zamisel zanjo sta dala Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Društvo turističnih novinarjev Slovenije.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Jutri se začne glasovanje za »Najučiteljico« oz. »Najučitelja leta«. Pod okriljem Partnerstva za spremembe, AmCham Slovenija in časnika Delo je komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, izbrala pet letošnjih super finalistov - učiteljev, ki delajo dobro, drugače in ki svoje delo opravljajo s srcem ter ga čutijo kot poslanstvo. Med izbranci je tudi mlada učiteljica Laura Mohorko Kumer iz Osnovne šole Cirkulane-Zavrč sredi Haloz. Zmagovalca bodo razglasili 17. maja. Poleg naziva najučitelj oziroma najučiteljica bo prejel udeležbo na mednarodni izmenjavi ali na poslovno-razvojni delegaciji v ZDA ter uvrstitev na svetovni izbor Global Teacher Prize v prihodnjem letu.
Energetska transformacija je lahko priložnost za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in čistejše okolje. Če pri tem zamudimo, pa imamo problem. Tako pravi pionir električnih vozil pri nas Andrej Pečjak. Po njegovem je sicer vladni načrt 200 tisoč električnih vozil do leta 2030 uresničljiv, a se bo morala država podvizati z ukrepi.
18. maja 2023 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič pri nas Festival duševnega zdravja, namenjen prav vsem generacijam. Stojnice, predavanja in delavnice bodo ponujale najrazličnejše vsebine s področja duševnega zdravja za prav vse starosti. Gosta: Rade Pribakovič Brinovec, namestnik strokovnega direktorja NIJZ in Jelka Novak Katona, vodja komuniciranja programa MIRA
Po desetletju premora se na Prvi program Radia Slovenija vrača Festival slovenskega šansona, opoldne so ga predstavili v Kulturnem domu Krško. Tam bo potekal tudi prvi predizbor, in sicer 6. maja, še eden nato 14. maja v Murski Soboti. Zaključna prireditev nas čaka jeseni, oktobra v Rogaški Slatini.
Vsak glas šteje, fige bomo držali do konca, pravi dolgoletni diplomat Roman Kirn, ki je pred leti vodil uspešno slovensko kampanjo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. Tokrat se Slovenija za ta položaj poteguje tretjič; nazadnje jo je leta 2011 porazil Azerbajdžan. Kaj se lahko naučimo iz takratnih napak? Zdi se, da je slovenska diplomacija aktivna; v minulih tednih se je osredotočila na Afriko. Ob konferenci Dan Afrike na Brdu pri Kranju, je Romana Kirna pred mikrofon povabila Jolanda Lebar.
V medijih je pred dnevi zaokrožila novica o bodoči učiteljici, ki je na eni od mariborskih osnovnih šol opravljala obvezno prakso. Ker gre za transspolno osebo, so po spletu začele krožiti zmerljivke, predvsem pa neodobravanje, češ da otrok ne more učiti moški z brado, ličili in čevlji s peto. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kako vključujoč je šolski sistem – tudi do učencev in učenk, ki so del LGBTIQ+ skupnosti.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost je predstavila ukrepe, ki jih izvaja v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za nacionalni program reform in naložb, s katerimi želi država ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije ter nasloviti izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. Agencija je tako objavila javni razpis za sofinanciranje dolgoročnejših raziskovalno-inovacijskih programov in javni poziv za sofinanciranje projektov in programov s področja mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev ter raziskovalnih organizacij. So se pa na razpis kritično odzvale nekatere organizacije, ki opozarjajo, da izključuje zasebne raziskovalne organizacije, s čimer agencija domnevno krši zakonodajo.
Mediji smo pozorno spremljali 33urno reševalno akcijo ponesrečene jamarke iz 100 metrov globoke še neraziskane Vranjedolske jame pri Dolenji vasi pri Cerknici. 33letna domačinka Ana je v Kliničnem centru v Ljubljani – kakšno je njeno zdravstveno stanje, ne vemo, upamo pa, da bo okrevala. V akciji je sodelovalo 150 ljudi, med njimi je bilo 65 jamarskih reševalcev in med temi tudi fotografinja in jamarska reševalka Mateja Mazgan Senegačnik.
Danes je slovenski dan okoljskega dolga. To po izračunih organizacije Global Footprint Network pomeni, da bi človeštvo, če bi vsi živeli tako kot v Sloveniji, od začetka leta do danes že porabilo vse naravne vire, kolikor jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Ali povedano drugače, ob našem stilu življenja bi za dolgoročno vzdržnost potrebovali skoraj tri Zemlje in pol. O tem, zakaj naš način življenja ni dolgoročno vzdržen in kaj moramo spremeniti, smo se pogovarjali z Boštjanom Remicem iz Focusa - društva za sonaraven razvoj.
Glavno vlogo projekta Noč ima svojo moč 2023 letos prevzemajo travniške rastline. Sodelujoči so vabljeni k raziskovanju in sestavljanju zemljevida Slovenije s 14 različnimi travniškimi rastlinami, ki bodo hkrati služile tudi kot indikator tal, na katerih rastejo. To je pomemben korak k ozaveščanju o pomembnosti tega naravnega vira ter k opolnomočenju za kritično razmišljanje in znanstveno mišljenje. Projekt, ki je zasnovan na tesnem sodelovanju različnih ustanov, organizacij in posameznikov, je predstavil direktor Ustanove Hiša eksperimentov Miha Kos.
Žigan Krajnčan se je v preteklih letih posvečal predvsem plesu in koreografiji, leta 2020 pa je v predstavi Fusion with Myself združil gib z glasbo. Fuzija teh dveh umetniških smeri ga od takrat vodi v nova raziskovanja. V začetku meseca aprila je tako izdal svoj glasbeni prvenec z naslovom Fusion Reactor. Alum bo 19. aprila 2023 predstavil v Cukrarni v Ljubljani.
Zveza paraplegikov Slovenije je danes ob svoji 54. obletnici ustanovitve pripravila slavnostno skupščino v Domu paraplegikov v Pacugu in tako zaznamovala dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov, ki je bil včeraj. Slavnostni skupščini sledi strokovni program »Izzivi paraplegije«, predstavljajo pa tudi nacionalno kampanjo Vključen svet o pomenu zaposlovanja invalidov. Petra Medved je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica.
Neveljaven email naslov