Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
V slovenskem morju živi okoli 20 vrst morskih psov, na Jadranu 29
Vseh vrst morskih psov je okoli 350, razlaga prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Od tega jih je 29 vrst mogoče najti v Jadranu, nekoliko manj – 20 – v njegovem slovenskem delu. V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da prisotnost morskega psa pomeni tudi nevarnost za človeka, razlaga, da je ljudem nevarnih le okoli 5 vrst morskih psov:
“Večja je verjetnost, da nam bo v tropih na glavo padel kokosov oreh, kot da nas bo napadel morski pes.”
“Navadni morski psi, črno-pikčasti, zvezdasti, morski psi trneži, ki so sicer selivke, obe vrsti morskih mačk, sinji morski pes in morska lisica – to so tiste vrste, ki jih je mogoče srečati v slovenskem morju. Vse ostale vrste pridejo v naše okolje zgolj slučajno in redko,” pravi sogovornik, ki pojasnjuje, da se obali morski psi približajo predvsem v poletnem času: “Gre povečini za mladiče, ki so dolgi tam okoli pol metra in se v plitvinah čutijo varne pred plenilci.”
“Največji morski pes, ki smo ga opazili v slovenskem morju, je bil 18. aprila 2016 zabeležen morski pes orjak, ki je meril 8,5 metra,”
pravi dr. Lipej, ki še dodaja, da so največji plenilci (beli morski volk, mako, morske lisice, sinji morski pes) v zadnjih desetletij zelo redki, kar se kaže v celem Mediteranu. Na seznamu ogroženih je nekaj več kot 100 vrst morskih psov. “Lahko rečemo, da so vse vrste v našem morju ogrožene,” dodaja sogovornik in nadaljuje: “Glavni razlog je prilov, torej ko živali ulovimo postransko, ko dejansko lovimo kaj drugega. To je problem po vsem svetu. Še posebej zato, ker so morski psi dolgo živeče živali, ki potrebujejo vsaj 30 let, da spolno dozorijo. Ko se ujame samica, ki ima okoli 30 mladičev v sebi, je ta škoda še večja.” Tudi statistika je katastrofalna – vsako uro na svetu ujamemo več kot 10 tisoč morskih psov.
“Čedalje večji je tudi primanjkljaj okolij, kjer bi se morski psi lahko razmnoževali v plitvinah. Sta pa slovenska obala in pravzaprav kar cel Jadran tu velika izjema.
To je eno od dveh okolij, kjer se razmnožujejo nekatere vrste morskih psov in skatov. To je tudi vzrejno okolje – mladi primerki se tu učijo lova, zrastejo do skoraj odrasle faze in nato odidejo v druge kraje. To se dogaja le še v Gabeškem zalivu v Tuniziji.”
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
V slovenskem morju živi okoli 20 vrst morskih psov, na Jadranu 29
Vseh vrst morskih psov je okoli 350, razlaga prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Od tega jih je 29 vrst mogoče najti v Jadranu, nekoliko manj – 20 – v njegovem slovenskem delu. V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da prisotnost morskega psa pomeni tudi nevarnost za človeka, razlaga, da je ljudem nevarnih le okoli 5 vrst morskih psov:
“Večja je verjetnost, da nam bo v tropih na glavo padel kokosov oreh, kot da nas bo napadel morski pes.”
“Navadni morski psi, črno-pikčasti, zvezdasti, morski psi trneži, ki so sicer selivke, obe vrsti morskih mačk, sinji morski pes in morska lisica – to so tiste vrste, ki jih je mogoče srečati v slovenskem morju. Vse ostale vrste pridejo v naše okolje zgolj slučajno in redko,” pravi sogovornik, ki pojasnjuje, da se obali morski psi približajo predvsem v poletnem času: “Gre povečini za mladiče, ki so dolgi tam okoli pol metra in se v plitvinah čutijo varne pred plenilci.”
“Največji morski pes, ki smo ga opazili v slovenskem morju, je bil 18. aprila 2016 zabeležen morski pes orjak, ki je meril 8,5 metra,”
pravi dr. Lipej, ki še dodaja, da so največji plenilci (beli morski volk, mako, morske lisice, sinji morski pes) v zadnjih desetletij zelo redki, kar se kaže v celem Mediteranu. Na seznamu ogroženih je nekaj več kot 100 vrst morskih psov. “Lahko rečemo, da so vse vrste v našem morju ogrožene,” dodaja sogovornik in nadaljuje: “Glavni razlog je prilov, torej ko živali ulovimo postransko, ko dejansko lovimo kaj drugega. To je problem po vsem svetu. Še posebej zato, ker so morski psi dolgo živeče živali, ki potrebujejo vsaj 30 let, da spolno dozorijo. Ko se ujame samica, ki ima okoli 30 mladičev v sebi, je ta škoda še večja.” Tudi statistika je katastrofalna – vsako uro na svetu ujamemo več kot 10 tisoč morskih psov.
“Čedalje večji je tudi primanjkljaj okolij, kjer bi se morski psi lahko razmnoževali v plitvinah. Sta pa slovenska obala in pravzaprav kar cel Jadran tu velika izjema.
To je eno od dveh okolij, kjer se razmnožujejo nekatere vrste morskih psov in skatov. To je tudi vzrejno okolje – mladi primerki se tu učijo lova, zrastejo do skoraj odrasle faze in nato odidejo v druge kraje. To se dogaja le še v Gabeškem zalivu v Tuniziji.”
Onesnaženost zemlje s težkimi kovinami je v primerjavi z onesnaženostjo zraka ali vode nevidna, toda trajna. Kovine, ki so morebitno škodljive za zdravje ljudi, prehajajo tudi v vrtnine, ob zaužitju teh pa v človekovo telo. Koncentracije tako nakopičenih kovin v vrtninah so majhne, kljub temu pa v najbolj onesnaženih, nekdanjih industrijskih oziroma rudarskih območjih po Sloveniji odstopajo od normalnih ravni. Običajno se onesnaženo zemljino zamenja, pri tehnologiji pranja tal – ReSoil pa se zemljo preprosto očisti skoraj brez emisij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji v osnovnih šolah dela skoraj 18 tisoč učiteljev, v srednjih pa 6.131, danes pa je njihov praznik. 5. oktobra 1966 sta namreč Mednarodna organizacija dela in Unesco v Parizu podpisala Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. V spomin na ta dogodek je Unesco na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Ob tej priložnosti vsako leto podelijo nagrade Republike Slovenije na področju šolstva, na Prvem pa lahko slišate nekoga, ki svoj poklic opravljajo z veseljem, navdušenjem in strokovnostjo. Eno takih učiteljic je pred mikrofon povabila Špela Šebenik.
Celoten pogovor z romunskima novinarjema Marino Augusto Constantinoiu in Istvanom Deakom
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Teden programiranja, ki bo od sobote potekal po številnih krajih po Sloveniji, je namenjen dvigu digitalne pismenosti. O pestrem dogajanju v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Krškem in Mariboru ter o digitalnem opismenjevanju v pogovoru Urške Henigman z ambasadorko codeweeka Katja Koren Ošljak.
»Otrok, družina in odrasli potrebujejo podporo« opozarjajo na Zvezi Sonček – Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. Glavni namen strokovne konference, ki poteka danes ob 35. letnici delovanje Zveze Sonček v Mariboru, je predvsem obravnava aktualnih vprašanj pri izvajanju nove zakonodaje, je Petri Medved pred konferenco povedal direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik.
Glasbeno uredništvo Radia Ljubljana si je od vsega začetka prizadevalo privzgojiti poslušalcem smisel za slovensko ljudsko in umetno glasbo. Tako je v posameznem letu v studiu nastopilo tudi do šestdeset in več pevskih zborov, koncerte in podobne prireditve pa so prenašali še iz Unionske dvorane, Slovenske filharmonije, kavarne Zvezda ter iz stolne in frančiškanske cerkve. Vrteli so tudi tako imenovano moderno glasbo ali šlagerje, velik del večernega sporeda pa so zapolnili prenosi oper. V našem arhivu hranimo posnetek opere Viktorja Parme “Ksenija” iz leta 1934; takrat je bila na repertoarju v ljubljanski Operi in prenašal jo je tudi ljubljanski radio. Hkrati so opero tudi snemali in to je verjetno tudi najstarejši ponetek radijskega prenosa pri nas.
Ob razkritju naše televizije, da naj bi ena od zasebnih ljubljanskih varuhinj predšolskih otrok izjemno surovo, nasilno ravnala z otroki, smo se pogovarjali z razvojno psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek. Izpostavljamo teme, kot so pomanjkanje prostih mest za predšolske otroke v javnih in zasebnih vrtcih, dejstvo, da vse več mladih staršev išče alternativna varovanja, vzgojo za svoje otroke, in zavračajo na primer večja institucionalna varstva, kot je vrtec, in kakšne posledice bo domnevno surovo ravnanje pustili na psihosocialnem razvoju otrok.
Tik pred poldnevom so v Stockholmu razglasili dobitnike Nobelove nagrade za kemijo. Letos so jo prejeli trije znanstveniki na področju proteinske, torej beljakovinske kemije, katerih odkritje sega že v 90-ta leta prejšnjega stoletja, v sedanjosti pa je njihovo delo izjemno pomembna podlaga pri proizvodnji biogoriv, čistejših novih materialov in učinkovitejših zdravil. Kot poroča Maja Ratej, je omenjena trojica na neki način kopirala delovanje narave in ga prikrojila za namene, ki prinašajo korist človeštvu.
Mednarodna trgovina je vsak teden v središču pozornosti, ker jo tja postavlja ameriška administracija. Ta je po 25 letih sklenila nov prostotrgovinski sporazum s sosednjima državama, trgovina med njimi na leto preseže tisoč milijard dolarjev. Kaj sporazum prinaša in zakaj se v obravnavi trgovine ne moremo izogniti napetostim med ZDA in Kitajsko?
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.
Literarna dela Florjana Lipuša so umetniško tako dovršena, da si pred njihovo močjo niti avstrijska država ne more več zakrivati oči – pa čeprav pisatelj piše o temah, za katere bi si številni med našimi severnimi sosedi želeli, da bi še vedno ostale tabu. Kako pa je z recepcijo Lipuševega opusa na naši strani Karavank? – Ob podelitvi najvišjega avstrijskega priznanja na področju umetnosti Florjanu Lipušu smo o odlikah nagrajenčeve proze spraševali našega radijskega kolega in literarnega kritika, Gorana Deklevo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi studio Radia Ljubljana je bil na Bleiweisovi, zdaj Prešernovi cesti, neposredno za Bavarskim dvorom. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia obložili z zavesami in preprogami, da bi tako zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Le mikrofon na mizi, središče in prispodoba radijskega dela, je bil v začetku en sam. Tudi velikopotezno imenovani “veliki” studio za nastopajoče je bil tako majhen, da so pri nastopu večjega zbora morali odpreti vrata in pevci z močnejšimi glasovi so prepevali kar s hodnika. Prvi tehnik slovenskega radia, Franc Kramar – Rado se je tistih dni spominjal takole.
Začetek oktobra že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes so v Stockholmu razglasili letošnja nagrajenca za področje medicine in fiziologije. Prestižno znanstveno priznanje prejmeta Američan James Allison in Japonec Tasuku Honjo za odkritja, ki so omogočila razvoj povsem novega in učinkovitega zdravljenja rakavih obolenj. O njunem prelomnem raziskovalnem delu se je Iztok Konc pogovarjal s strokovnim direktorjem Onkološkega inštituta v Ljubljani doktorjem Viljemom Kovačem. Foto: Adam Baker/ Flickr, cc
Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.
Nataša Lang se je pred začetkom študijskega leta pogovarjala z direktorjem Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Francijem Demšarjem. Agencija s pomočjo zunanjih strokovnjakov bedi nad kakovostjo našega visokošolskega in višješolskega sistema; akreditira študijske programe in njihove izvajalce, torej višje šolske in visokošolske zavode.
Neveljaven email naslov