Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
V slovenskem morju živi okoli 20 vrst morskih psov, na Jadranu 29
Vseh vrst morskih psov je okoli 350, razlaga prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Od tega jih je 29 vrst mogoče najti v Jadranu, nekoliko manj – 20 – v njegovem slovenskem delu. V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da prisotnost morskega psa pomeni tudi nevarnost za človeka, razlaga, da je ljudem nevarnih le okoli 5 vrst morskih psov:
“Večja je verjetnost, da nam bo v tropih na glavo padel kokosov oreh, kot da nas bo napadel morski pes.”
“Navadni morski psi, črno-pikčasti, zvezdasti, morski psi trneži, ki so sicer selivke, obe vrsti morskih mačk, sinji morski pes in morska lisica – to so tiste vrste, ki jih je mogoče srečati v slovenskem morju. Vse ostale vrste pridejo v naše okolje zgolj slučajno in redko,” pravi sogovornik, ki pojasnjuje, da se obali morski psi približajo predvsem v poletnem času: “Gre povečini za mladiče, ki so dolgi tam okoli pol metra in se v plitvinah čutijo varne pred plenilci.”
“Največji morski pes, ki smo ga opazili v slovenskem morju, je bil 18. aprila 2016 zabeležen morski pes orjak, ki je meril 8,5 metra,”
pravi dr. Lipej, ki še dodaja, da so največji plenilci (beli morski volk, mako, morske lisice, sinji morski pes) v zadnjih desetletij zelo redki, kar se kaže v celem Mediteranu. Na seznamu ogroženih je nekaj več kot 100 vrst morskih psov. “Lahko rečemo, da so vse vrste v našem morju ogrožene,” dodaja sogovornik in nadaljuje: “Glavni razlog je prilov, torej ko živali ulovimo postransko, ko dejansko lovimo kaj drugega. To je problem po vsem svetu. Še posebej zato, ker so morski psi dolgo živeče živali, ki potrebujejo vsaj 30 let, da spolno dozorijo. Ko se ujame samica, ki ima okoli 30 mladičev v sebi, je ta škoda še večja.” Tudi statistika je katastrofalna – vsako uro na svetu ujamemo več kot 10 tisoč morskih psov.
“Čedalje večji je tudi primanjkljaj okolij, kjer bi se morski psi lahko razmnoževali v plitvinah. Sta pa slovenska obala in pravzaprav kar cel Jadran tu velika izjema.
To je eno od dveh okolij, kjer se razmnožujejo nekatere vrste morskih psov in skatov. To je tudi vzrejno okolje – mladi primerki se tu učijo lova, zrastejo do skoraj odrasle faze in nato odidejo v druge kraje. To se dogaja le še v Gabeškem zalivu v Tuniziji.”
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
V slovenskem morju živi okoli 20 vrst morskih psov, na Jadranu 29
Vseh vrst morskih psov je okoli 350, razlaga prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Od tega jih je 29 vrst mogoče najti v Jadranu, nekoliko manj – 20 – v njegovem slovenskem delu. V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da prisotnost morskega psa pomeni tudi nevarnost za človeka, razlaga, da je ljudem nevarnih le okoli 5 vrst morskih psov:
“Večja je verjetnost, da nam bo v tropih na glavo padel kokosov oreh, kot da nas bo napadel morski pes.”
“Navadni morski psi, črno-pikčasti, zvezdasti, morski psi trneži, ki so sicer selivke, obe vrsti morskih mačk, sinji morski pes in morska lisica – to so tiste vrste, ki jih je mogoče srečati v slovenskem morju. Vse ostale vrste pridejo v naše okolje zgolj slučajno in redko,” pravi sogovornik, ki pojasnjuje, da se obali morski psi približajo predvsem v poletnem času: “Gre povečini za mladiče, ki so dolgi tam okoli pol metra in se v plitvinah čutijo varne pred plenilci.”
“Največji morski pes, ki smo ga opazili v slovenskem morju, je bil 18. aprila 2016 zabeležen morski pes orjak, ki je meril 8,5 metra,”
pravi dr. Lipej, ki še dodaja, da so največji plenilci (beli morski volk, mako, morske lisice, sinji morski pes) v zadnjih desetletij zelo redki, kar se kaže v celem Mediteranu. Na seznamu ogroženih je nekaj več kot 100 vrst morskih psov. “Lahko rečemo, da so vse vrste v našem morju ogrožene,” dodaja sogovornik in nadaljuje: “Glavni razlog je prilov, torej ko živali ulovimo postransko, ko dejansko lovimo kaj drugega. To je problem po vsem svetu. Še posebej zato, ker so morski psi dolgo živeče živali, ki potrebujejo vsaj 30 let, da spolno dozorijo. Ko se ujame samica, ki ima okoli 30 mladičev v sebi, je ta škoda še večja.” Tudi statistika je katastrofalna – vsako uro na svetu ujamemo več kot 10 tisoč morskih psov.
“Čedalje večji je tudi primanjkljaj okolij, kjer bi se morski psi lahko razmnoževali v plitvinah. Sta pa slovenska obala in pravzaprav kar cel Jadran tu velika izjema.
To je eno od dveh okolij, kjer se razmnožujejo nekatere vrste morskih psov in skatov. To je tudi vzrejno okolje – mladi primerki se tu učijo lova, zrastejo do skoraj odrasle faze in nato odidejo v druge kraje. To se dogaja le še v Gabeškem zalivu v Tuniziji.”
O razvoju Rdečega križa na Slovenskem s predsednikom Rdečega križa Slovenije dr. Dušanom Kebrom
Obdarovanje ob različnih priložnostih nas spremlja celo življenje. Obdarujemo se ob osebnih in koledarskih praznikih ter posebnih dosežkih posameznikov. Darila, ki jih prejmemo ali poklanjamo, imajo različno sporočilno vrednost. Toda kaj takrat, ko nam darilo ni všeč, ko je zgrešeno? O kulturi obdarovanja na Slovenskem v preteklosti in danes, raziskujejo študentke Fakultete za turizem Brežice Univerze v Mariboru, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice. Danes je bilo veliko slišati o ponesrečenih darilih, prisluhnila jim je tudi novinarka Suzana Vahtarić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Švedska akademija je s sporočilom, da letos ne bodo podelili Nobelove nagrade za književnost, razburila literarno srenjo. O vzrokih za to odločitev in posledicah v pogovoru z Goranom Deklevo.
Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki in očmi na zaslonu, našo pozornost grabijo opomniki, ki sporočajo, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar absolutno ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo v digitalnem svetu lahko ves čas povezani drug z drugim, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik - vse manj je namreč druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute, na primer dotik. Ena takšnih dejavnosti je ples. Koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute? O tem, kakšen pomen imata ples in dotik, sodobna plesalca in koreografa Snježana Premuš in Dejan Srhoj, plesna pedagoginja Mateja Juvan in etnolog dr. Bojan Knific.
Odpadke, ki jih je morje v prazničnih dneh v večjih količinah naplavilo na slovensko obalo, so danes že v veliki meri odstranili iz komunalnih pristanišč in kopališč. Po podatkih Uprave za pomorstvo so se razmere za enkrat umirile tudi na odprtem morju. A bi se odpadki ob določenih vremenskih pogojih lahko spet pojavili.
Novinarji brez meja ugotavljajo, da se je indeks medijske svobode lani najbolj znižal v Evropi. Položaj medijev je najboljši v Skandinaviji, na vrhu je Norveška, medtem ko je na dnu lestvice Severna Koreja. Na tej lestvici je Slovenija od lani napredovala za pet mest, iz 37. na 32. mesto.
V Knjižnici Rogaška Slatina je na ogled razstava, ki odkriva življenje v tem kraju med nemško okupacijo v letih 1941-1945. Močno zastražena meja je takrat zaznamovala bivanje na tem območju, številne vzporednice pa razstava potegne tudi z današnjim časom.
Nadzor, umori, sovraštvo do novinarjev so vse večje grožnje demokraciji po vsem svetu je ob letošnjem mednarodnem dnevu svobode govora ugotovila organizacija Novinarji brez meja. Velika grožnja svobodi medijev so svetovne velesile, kot so ZDA in Kitajska, a ne samo te, pravi predsednica mednarodnega združenja PEN Jennifer Clement. Od leta 2009 do 2012 je bila tudi predsednica mehiškega PENA, in kot pravi, so novinarji v Mehiki dnevno izpostavljeni nevarnostim in grožnjam, premnogokrat se zgodba novinarjev konča tragično. "V Mehiki nimamo novinarjev v zaporih, ampak v grobovih. Težava v Mehiki je, da velja popolna nekaznovanost za zločine. Na primer, tam je bilo v zadnjih 15 letih ubitih več kot 100 novinarjev, nekateri so izginili, nihče pa za to ni pristal v zaporu. Tam vlada popolna nekaznovanost. Novinarji kar naenkrat počnejo stvari, ki bi jih morala opravljati država, policisti. In to je zelo nevarno, saj novinar ni več samo priča sumljivim dogodkom, ampak te dogodke razkriva - to pa ogroža vlado. Primer novinarke Daphne Caruana Galizia nas je opomnil, da so novinarji pomanjkljivo zaščiteni oziroma sploh niso." Več kot 250 pisateljev, publicistov in drugih članov Pena je zato na Evropsko komisijo naslovilo mednarodno odprto pismo, v katerem jo med drugim poziva k pritisku na malteške oblasti za preiskavo smrti Galizie. Po podatkih britanskega BBC-ja naj bi bilo letos ubitih že 32 novinarjev, največjim nevarnostim pa so izpostavljeni novinarji v Iraku, na Filipinih, v Mehiki, Pakistanu in Rusiji.
Slovenija se bo družila in igrala 12. maja v okviru vseslovenskega projekta Slovenija se igra. Njegov pobudnik je Gregor Rožanc, ustanovitelj in predsednik društva Naturo.
»Svet se sooča z globalnimi problemi, kot so podnebne spremembe, in z njimi se lahko spopadamo samo z globalnimi rešitvami. Želimo poslati močno in pozitivno sporočilo o enakosti spolov in nujnosti boljšega kulturnega razumevanja, kadar se soočamo z večjimi problemi,« je, ko so osvojile severni tečaj, dejala vodja 11-članske evropsko-arabske ženske odprave polarna raziskovalka Felicity Aston. V odpravi je bila tudi slovenska novinarka Nataša Briški, ki jo je Mateja Železnikar poklicala na otok Svalbard.
Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov (GDPR) začne veljati čez slab mesec dni. Gre za obsežen dokument, ki prinaša kar nekaj novosti na področju varovanja osebnih podatkov. Da je strožji nadzor nad našimi osebnimi podatki nujen, je konec koncev pokazala tudi nedavna afera Cambridge Analytica, ko so osebne podatke zlorabili za politične kampanje. Kaj prinaša tako imenovana GDPR uredba se je Mateja Železnikar pogovarjala z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik.
Poslovila se je akademska slikarka Metka Krašovec, ki je veljala za eno najbolj ustvarjalnih in cenjenih slovenskih slikark. Rodila se je leta 1941 v Ljubljani. Po končani klasični gimnaziji se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1964. S široko paleto barv in tenkočutnih miselnih odtenkov je Prešernova nagrajenka lani na Prvem programu premišljevala o svojem življenju v oddaji Razkošje v glavi, v kateri jo je gostil Dušan Berne.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlagan ukrep, ki bi povečal precepljenost, bi danes moral obravnavati odbor za zdravstvo, vendar se seja končala že po dobri minuti. Ta razprava je kot kaže v tem mandatu končana, so pa se ravno danes pričele debate zainteresirane javnosti o pomenu cepljenja. Začenja se namreč evropski in svetovni teden cepljenja, v katerem bomo slišali tako argumente za kot proti. Stroka zagovarja ohranitev visoke precepljenosti med prebivalstvom, saj ima od tega korist tako posameznik kot družba. Mnenja je zbrala Vida Božičko.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Raziskovali smo terapevtski vpliv, ki ga imajo živali na človeka in njegovo zdravje. V terapevtske namene se največkrat uporabljajo psi in konji, in to v ustanovah kot so šole, domovi za ostarele, psihiatrične ustanove in celo zapori. Zakaj? Zato, ker že sam stik s terapevtsko živaljo dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k razmišljanju in igri – torej tako k psihični kot fizični aktivnosti. Irena Koren s svojim terapevtskim psom Sergom obiskuje domove za starejše občane, najpogosteje delata na dementnih oddelkih. Oglasili smo se tudi na Rakitni, v Mladinskem klimatskem zdravilišču, kjer izvajajo terapijo s pomočjo konjev. Govorili smo z Ano Bordjan in Petro Markič, obe sta terapevtki s pomočjo konja, ukvarjata pa se z mladostniki, ki imajo čustvene in vedenjske težave. Zadnja sogovornica je Saro Šinko, dipl. socialna pedagoginja, ki je pri nas raziskovala možnosti uvedbe tovrstnih programov v zapore.
V društvu Ekologi brez meja so nekaj dni pred Svetovnim dnevom zemlje predstavili svoj dolgoročni okoljevarstveni načrt. V društvu so na ta način začeli priprave na že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 15-ega septembra. Tokrat dogodek organizirajo v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018, pri nas pa bo akcija potekala pod geslom Še zadnjič. Zakaj tako poimenovanje, kako se v Sloveniji spopadamo s smetmi in divjimi odlagališči ter kakšne bodo dejavnosti Ekologov brez meja do septembra, sta povedala predsednica društva Urša Zgojznik in vodja popisa registra divjih odlagališč Jaka Kranjc.
Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.
Neveljaven email naslov