Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.

V slovenskem morju živi okoli 20 vrst morskih psov, na Jadranu 29

Vseh vrst morskih psov je okoli 350, razlaga prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Od tega jih je 29 vrst mogoče najti v Jadranu, nekoliko manj – 20 – v njegovem slovenskem delu. V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da prisotnost morskega psa pomeni tudi nevarnost za človeka, razlaga, da je ljudem nevarnih le okoli 5 vrst morskih psov:

“Večja je verjetnost, da nam bo v tropih na glavo padel kokosov oreh, kot da nas bo napadel morski pes.”

“Navadni morski psi, črno-pikčasti, zvezdasti, morski psi trneži, ki so sicer selivke, obe vrsti morskih mačk, sinji morski pes in morska lisica – to so tiste vrste, ki jih je mogoče srečati v slovenskem morju. Vse ostale vrste pridejo v naše okolje zgolj slučajno in redko,” pravi sogovornik, ki pojasnjuje, da se obali morski psi približajo predvsem v poletnem času: “Gre povečini za mladiče, ki so dolgi tam okoli pol metra in se v plitvinah čutijo varne pred plenilci.”

“Največji morski pes, ki smo ga opazili v slovenskem morju, je bil 18. aprila 2016 zabeležen morski pes orjak, ki je meril 8,5 metra,”

pravi dr. Lipej, ki še dodaja, da so največji plenilci (beli morski volk, mako, morske lisice, sinji morski pes) v zadnjih desetletij zelo redki, kar se kaže v celem Mediteranu. Na seznamu ogroženih je nekaj več kot 100 vrst morskih psov. “Lahko rečemo, da so vse vrste v našem morju ogrožene,” dodaja sogovornik in nadaljuje: “Glavni razlog je prilov, torej ko živali ulovimo postransko, ko dejansko lovimo kaj drugega. To je problem po vsem svetu. Še posebej zato, ker so morski psi dolgo živeče živali, ki potrebujejo vsaj 30 let, da spolno dozorijo. Ko se ujame samica, ki ima okoli 30 mladičev v sebi, je ta škoda še večja.” Tudi statistika je katastrofalna – vsako uro na svetu ujamemo več kot 10 tisoč morskih psov.

“Čedalje večji je tudi primanjkljaj okolij, kjer bi se morski psi lahko razmnoževali v plitvinah. Sta pa slovenska obala in pravzaprav kar cel Jadran tu velika izjema.

To je eno od dveh okolij, kjer se razmnožujejo nekatere vrste morskih psov in skatov. To je tudi vzrejno okolje – mladi primerki se tu učijo lova, zrastejo do skoraj odrasle faze in nato odidejo v druge kraje. To se dogaja le še v Gabeškem zalivu v Tuniziji.”