Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
V slovenskem morju živi okoli 20 vrst morskih psov, na Jadranu 29
Vseh vrst morskih psov je okoli 350, razlaga prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Od tega jih je 29 vrst mogoče najti v Jadranu, nekoliko manj – 20 – v njegovem slovenskem delu. V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da prisotnost morskega psa pomeni tudi nevarnost za človeka, razlaga, da je ljudem nevarnih le okoli 5 vrst morskih psov:
“Večja je verjetnost, da nam bo v tropih na glavo padel kokosov oreh, kot da nas bo napadel morski pes.”
“Navadni morski psi, črno-pikčasti, zvezdasti, morski psi trneži, ki so sicer selivke, obe vrsti morskih mačk, sinji morski pes in morska lisica – to so tiste vrste, ki jih je mogoče srečati v slovenskem morju. Vse ostale vrste pridejo v naše okolje zgolj slučajno in redko,” pravi sogovornik, ki pojasnjuje, da se obali morski psi približajo predvsem v poletnem času: “Gre povečini za mladiče, ki so dolgi tam okoli pol metra in se v plitvinah čutijo varne pred plenilci.”
“Največji morski pes, ki smo ga opazili v slovenskem morju, je bil 18. aprila 2016 zabeležen morski pes orjak, ki je meril 8,5 metra,”
pravi dr. Lipej, ki še dodaja, da so največji plenilci (beli morski volk, mako, morske lisice, sinji morski pes) v zadnjih desetletij zelo redki, kar se kaže v celem Mediteranu. Na seznamu ogroženih je nekaj več kot 100 vrst morskih psov. “Lahko rečemo, da so vse vrste v našem morju ogrožene,” dodaja sogovornik in nadaljuje: “Glavni razlog je prilov, torej ko živali ulovimo postransko, ko dejansko lovimo kaj drugega. To je problem po vsem svetu. Še posebej zato, ker so morski psi dolgo živeče živali, ki potrebujejo vsaj 30 let, da spolno dozorijo. Ko se ujame samica, ki ima okoli 30 mladičev v sebi, je ta škoda še večja.” Tudi statistika je katastrofalna – vsako uro na svetu ujamemo več kot 10 tisoč morskih psov.
“Čedalje večji je tudi primanjkljaj okolij, kjer bi se morski psi lahko razmnoževali v plitvinah. Sta pa slovenska obala in pravzaprav kar cel Jadran tu velika izjema.
To je eno od dveh okolij, kjer se razmnožujejo nekatere vrste morskih psov in skatov. To je tudi vzrejno okolje – mladi primerki se tu učijo lova, zrastejo do skoraj odrasle faze in nato odidejo v druge kraje. To se dogaja le še v Gabeškem zalivu v Tuniziji.”
4529 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
V slovenskem morju živi okoli 20 vrst morskih psov, na Jadranu 29
Vseh vrst morskih psov je okoli 350, razlaga prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Od tega jih je 29 vrst mogoče najti v Jadranu, nekoliko manj – 20 – v njegovem slovenskem delu. V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da prisotnost morskega psa pomeni tudi nevarnost za človeka, razlaga, da je ljudem nevarnih le okoli 5 vrst morskih psov:
“Večja je verjetnost, da nam bo v tropih na glavo padel kokosov oreh, kot da nas bo napadel morski pes.”
“Navadni morski psi, črno-pikčasti, zvezdasti, morski psi trneži, ki so sicer selivke, obe vrsti morskih mačk, sinji morski pes in morska lisica – to so tiste vrste, ki jih je mogoče srečati v slovenskem morju. Vse ostale vrste pridejo v naše okolje zgolj slučajno in redko,” pravi sogovornik, ki pojasnjuje, da se obali morski psi približajo predvsem v poletnem času: “Gre povečini za mladiče, ki so dolgi tam okoli pol metra in se v plitvinah čutijo varne pred plenilci.”
“Največji morski pes, ki smo ga opazili v slovenskem morju, je bil 18. aprila 2016 zabeležen morski pes orjak, ki je meril 8,5 metra,”
pravi dr. Lipej, ki še dodaja, da so največji plenilci (beli morski volk, mako, morske lisice, sinji morski pes) v zadnjih desetletij zelo redki, kar se kaže v celem Mediteranu. Na seznamu ogroženih je nekaj več kot 100 vrst morskih psov. “Lahko rečemo, da so vse vrste v našem morju ogrožene,” dodaja sogovornik in nadaljuje: “Glavni razlog je prilov, torej ko živali ulovimo postransko, ko dejansko lovimo kaj drugega. To je problem po vsem svetu. Še posebej zato, ker so morski psi dolgo živeče živali, ki potrebujejo vsaj 30 let, da spolno dozorijo. Ko se ujame samica, ki ima okoli 30 mladičev v sebi, je ta škoda še večja.” Tudi statistika je katastrofalna – vsako uro na svetu ujamemo več kot 10 tisoč morskih psov.
“Čedalje večji je tudi primanjkljaj okolij, kjer bi se morski psi lahko razmnoževali v plitvinah. Sta pa slovenska obala in pravzaprav kar cel Jadran tu velika izjema.
To je eno od dveh okolij, kjer se razmnožujejo nekatere vrste morskih psov in skatov. To je tudi vzrejno okolje – mladi primerki se tu učijo lova, zrastejo do skoraj odrasle faze in nato odidejo v druge kraje. To se dogaja le še v Gabeškem zalivu v Tuniziji.”
Ta teden je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala prireditev Proti kulturi strahu, s katero je fakulteta akademsko in angažirano odprla prostor za soočenje strahov v zvezi z begunsko problematiko in migracijskimi tokovi. Oblasti se ob aktualni begunski problematiki ukvarjajo predvsem z varnostnim vidikom, ki ga tako rekoč brez izjeme povzemajo tudi največji mediji. V ljudi in družbo kot celoto se je zalezel strah, ki nas hromi in jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi te in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče. Kako se soočiti s strahom in vzpostaviti prostor za razmislek?
"Rastimo skupaj v Evropi brez ovir" je geslo današnjega mednarodnega dneva invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije je v poslanici zapisal, da je še posebno pomembno poskrbeti za invalidne otroke in mlade ter njihovo vključevanje v družbo. O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo mladi invalidi, je Petra Medved vprašala predsednika Društva študentov invalidov Slovenije Martina Geca.
Dr. Blaž Dolinšek, tehnični direktor Gradbenega inštituta ZRMK, o dobri domači praksi popotresne sanacije in o tujih praksah protipotresne gradnje.
Igor Leiler je Slovenec, ki na Japonskem živi že 37 let. Kako je doživel zadnja dva velika potresa, ga je vprašala Darja Pograjc.
Poslušalci Prvega programa Radia Slovenija o svojih izkušnjah glede potresov.
Seizmologinja na Uradu za seizmologijo in geologijo (ARSO) Tamara Jesenko o tem, da Slovence na mesec strese več kot 100 potresov.
Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. Glede na prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav. V prvih dveh dneh se je registriralo 1000 uporabnikov.
Prenovljeno slovensko e-upravo s pomočjo sogovornikov umeščamo v evropski prostor.
Zlatko Dizdarević se že 35 let ukvarja z razmerami na Bližnjem vzhodu. Bil je dopisnik iz Sirije in Jordanije, pozneje pa tudi bosanski veleposlanik iz držav na tem območju. Z njim smo se pogovarjali o sirski krizi, komentiral je sestrelitev ruskega letala in spregovoril tudi o vzrokih za sirsko krizo.
Od začetka gospodarske krize so se sredstva, ki jih Slovenija namenja za raziskave in razvoj skrčila za več kot tretjino. Kljub vsem lepim besedam, da bomo svojo prihodnost gradili na znanju in na dodani vrednosti, je dejanska praksa povsem nasprotna. Iz leta v leto smo, v nasprotju z večino držav, ki so v kriznih časih spodbujale prav raziskave in razvoj, znanstvenikom in raziskovalcem le vse bolj zategovali pas. Toda hudo pomanjkanje finančnih sredstev sploh ni edina težava, ki pesti raziskovalni sektor. Da v Sloveniji za znanost nima prave prihodnosti so številni znastveniki in raziskovalci potrdili na sinočnji javni tribuni z naslovom Brezprihodnosti.si, ki je potekala v Artiju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Uporabniki ponujajo predloge za še boljši in prijaznejši državni portal e-uprava.
Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V primerjavi s prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav.
Danes je začel delovati prenovljeni državi portal e-uprava. Zato začenjamo serijo krajših oddaj, v katerih bomo do sobote predstavili novosti in delili izkušnje uporabnikov s prenovljeno e-upravo. Kako je prenova uspela, bo ocenjevala naša petčlanska porota uporabnikov. Uvodoma pa v pogovoru Mirkom Vintarjem ugotavljamo, na kakšni razvojni stopnji je slovenska e-uprava.
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Z ministrico za zdravje smo se pogovarjali o aktualnih temah; zakaj je Baričič padel, so ga pokopale njegove izjave ali pa politična kuhinja? Do poletja obljublja skrajšanje čakalnih dob vsaj na tiste najbolj boleče, kot so na primer operacija kolena. Kako rešiti trenutno hudo krizo, ki jo ima Mariborski UKC zaradi pomanjkanja anesteziologov – če ne drugače tudi z uvozom tujih zdravnikov in sposojanjem anesteziologov iz drugih bolnišnic. Med drugim pa tudi o tem, kako daleč je s pripravo zdravstvene reforme. Z ministrico Milojko Kolar se je pogovarjala Helena Lovinčič.
‘Mednarodna alpinistična odprava Kishtwar 2015, ki so jo sestavljali Slovenca Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik), Američan Hayden Kennedy in Francoz Manu Pellissier, je oktobra kot prva uspela preplezati zahtevno vzhodno steno Cerro Kishtwarja (6173 m), markantnega vrha v indijskem Kašmirju, ki je zaradi svoje podobnosti dobil ime po bolj znanem Cerro Torreju v Patagoniji. Tehnično izjemno zahteven vzpon, ki so ga ocenili z ED+, kar je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice, je nov vrhunski alpinistični dosežek v Himalaji.‘, je zapisano v poročilu o odpravi Kishtwar 2015 v poročilu Planinske zveze Slovenije. Slovenski alpinisti so znova dokazali, da jim v svetovnem merilu le redko kdo lahko konkurira. Urban Novak in Marko Prezelj bosta nekaj minut po 12. uri gosta v studiu Prvega – Informativnega programa, kjer bosta predstavila svoj zadnji dosežek, ki bo brez dvoma znova močan adut na izboru za prestižne Zlate cepine. Z gostoma se bo v studiu pogovarjal Jure K. Čokl
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družabna omrežja na svetovnem spletu so v petek zvečer preplavila sporočila o teroristični napadih v Parizu. Zelo hitro po tragičnih dogodkih so ljudje z vsega sveta začeli izražati sožalja in solidarnost s Francozi. Francoska zastava je obarvala pročelja stavb, fotografije so se množično delile po družabnih omrežjih, ljudje so si jo prilepili na profilne slike. O dogajanju na družabnih omrežjih se je Urška Henigman na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pogovarjala s komunikologoma doktorjem Jernejem Amonom Prodnikom in doktorjem Ilijo Tomaničem Trivundžo.
Teroristični dogodki tovrstnih razsežnosti so povzročeni z namenom. Kaj želi Evropski Uniji sporočiti Islamska država, v pogovoru s Tanjo Starič razmišlja profesor s fakultete za varnostne vede dr. Branko Lobnikar.
Neveljaven email naslov