Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sestala s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki, kjer opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Ministrstvo je petim od šestih podjetij, ki embalažo odvažajo, junija izdalo nova okoljevarstvna dovoljenja, zataknilo pa se je pri podjetju Interseroh, ki mora odpeljati več kot 90% embalaže.

Podjetju, ki mora odpeljati več kot 90 odstotkov embalaže, Ministrstvo za okolje ni izdalo dovoljenja

Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sešla s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki. Ti opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Sestanek je označila kot nadaljevanje preteklih srečanj na temo odpadne embalaže. Veseli jo, da so se slovenski Centri za ravnanje z odpadki združili in da je njihova medsebojna komunikacija boljša, kot pravi, je prepričana, da bo to v prihodnje še prineslo uspehe. Lani so problematiko z embalažo, ki ni bila odpeljana iz skladišč centrov, rešili, intenzivno pa so se reševanja tega problema lotili tudi letos. Vse družbe za ravnanje z odpadki, razen Interseroha, so dobile nova okoljevarstvena dovoljenja in zatem tudi inšpekcijske odločbe za odvoz embalaže, ki je v prvem polletju sicer še niso odpeljale, zdaj pa jo odvažajo nemoteno, poudarja okoljska ministrica.

“Težava pri izdaji novega dovoljenja Interserohu je neizvedena pritožba na v preteklem letu izdano okoljevarstveno dovoljenje, ki se rešuje na upravnem sodišču. Tja smo poslali vlogo za hitro reševanje te pritožbe, danes pa smo se dogovorili tudi, da nas bodo Centri za ravnanje z odpadki podprli v tem prizadevanju in po izdani odločitvi upravnega sodišča, kakršna koli že bo, bo mogoče izdati novo okoljevarstveno dovoljenje, na podlagi katerega lahko inšpekcije tudi postopajo.”

Po dogovoru z družbami za ravnanje z odpadno embalažo v preteklem letu smo skupaj ugotovili, da podjetje Interseroh bere vse predpise in zakonodajo drugače kot druge družbe, pravi Majcnova, ki s prstom že kaže na prihodnjo vlado. Ta se bo morala pri pripravi Zakona o varstvu okolja, ki bi sistemsko rešil vprašanje odvoza odpadne embalaže, spopasti tudi s to problematiko, tako da se takšni zapleti v prihodnje ne bodo več dogajali.

Janko Kramžar, predsednik Združenja centrov za ravnanje z odpadki in prvi mož ljubljanske Snage, se z ministrstvom sicer strinja glede sistemskih rešitev, a bi morale biti zdaj v ospredju interventne rešitve, saj nepravilno skladiščeni kupi odpadne embalaže ne morejo čakati na odločitev Upravnega sodišča, kar lahko traja tudi več mesecev.

“Potrebna je intervencija države, ki bi te kupe embalaže zmanjšala, s tem pa tudi vsa požarna in sanitarna tveganja, povezana s skladiščenjem, paralelno pa bi se delalo tudi na sistemskih spremembah. Naredili smo hitro oceno znotraj teh šestih centrov, ki sodijo pod pokroviteljstvo Združenja – takšnih odpadkov je zdaj na zalogi približno 3800 ton, kar je občutno preveč, da bi lahko rekli, da je ta sistem vzdržen.”

Pet družb za ravnanje z odpadki je torej začelo odvažati embalažo, a se obstoječe količine še niso zmanjšale – samo v Ljubljani je bilo konec junija na zalogi 2500 ton odpadkov. Kramžar ob tem dodaja, da so vse nadaljnje poteze centrov za ravnanje z odpadki nezakonite – tako morebitna predaja teh odpadkov drugim podjetjem kot tudi trenutno skladiščenje, kar so potrdili tudi nedavni inšpekcijski pregledi.