Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah. Vsebino sklenjene pogodbe predstavlja Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič.
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah
Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Svet gorenjskih sindikatov ter Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije so danes podpisali novo kolektivno pogodbo za trgovino. Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič povzema najpomembnejše točke vsebine sklenjene pogodbe.
“Dosegli smo, da se bodo plače s 1. 1. 2019 zvišale za sedem odstotkov od prvega do 5 tarifnega razreda in od 6-7 tarifnega razreda za 10 odstotkov in da se bodo vsako naslednje leto plače eskalirale v skladu z inflacijo do 2 odstotka inflacije.”
Prodajalki v četrtem tarifnem razredu, ki ima zdaj 624 evrov osnovne plače, se bo ta januarja povišala na 655 evrov, julija pa na slabih 668 evrov. Zaposleni bodo po novem en teden vnaprej vedeli, kako bodo delali. Če se bo delavca razporejalo dnevno, pa se mu bo moralo 24 ur prej povedati, da bo drug dan delal drugače, v nasprotnem primeru se mu bo plačilo za te ure povečalo za 100 odstotkov.
Ena večjih novosti je tudi dogovor, da bodo po prvem septembru trgovine zaprte ne le na 10 praznikov, pač pa na vse praznike v letu. To pa ne bo veljalo za zakonsko določene izjeme:
“Izjeme so po zakonu bencinske črpalke, lekarne, energetika, zaposleni v skladiščih, ki nimajo dela s kupci.”
Pogajalci so se dogovorili tudi o tem, da bodo delavci lahko delali 20 nedelj na leto in tudi plačani bodo bolje. Delavec bo tako upravičen do nedeljskega dodatka v višini 100 odstotkov od bruto osnovne plače:
“Dodatek za nedeljsko delo je 6,05 evra in s povišanjem bo urna postavka za delo v nedeljo 10 evrov.”
V novi kolektivni pogodbi pa ostaja določilo, da zaposleni lahko dela le dve nedelji na mesec. Če bo delal tri, bo delodajalca doletela 500 odstotna pogodbena kazen.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah. Vsebino sklenjene pogodbe predstavlja Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič.
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah
Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Svet gorenjskih sindikatov ter Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije so danes podpisali novo kolektivno pogodbo za trgovino. Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič povzema najpomembnejše točke vsebine sklenjene pogodbe.
“Dosegli smo, da se bodo plače s 1. 1. 2019 zvišale za sedem odstotkov od prvega do 5 tarifnega razreda in od 6-7 tarifnega razreda za 10 odstotkov in da se bodo vsako naslednje leto plače eskalirale v skladu z inflacijo do 2 odstotka inflacije.”
Prodajalki v četrtem tarifnem razredu, ki ima zdaj 624 evrov osnovne plače, se bo ta januarja povišala na 655 evrov, julija pa na slabih 668 evrov. Zaposleni bodo po novem en teden vnaprej vedeli, kako bodo delali. Če se bo delavca razporejalo dnevno, pa se mu bo moralo 24 ur prej povedati, da bo drug dan delal drugače, v nasprotnem primeru se mu bo plačilo za te ure povečalo za 100 odstotkov.
Ena večjih novosti je tudi dogovor, da bodo po prvem septembru trgovine zaprte ne le na 10 praznikov, pač pa na vse praznike v letu. To pa ne bo veljalo za zakonsko določene izjeme:
“Izjeme so po zakonu bencinske črpalke, lekarne, energetika, zaposleni v skladiščih, ki nimajo dela s kupci.”
Pogajalci so se dogovorili tudi o tem, da bodo delavci lahko delali 20 nedelj na leto in tudi plačani bodo bolje. Delavec bo tako upravičen do nedeljskega dodatka v višini 100 odstotkov od bruto osnovne plače:
“Dodatek za nedeljsko delo je 6,05 evra in s povišanjem bo urna postavka za delo v nedeljo 10 evrov.”
V novi kolektivni pogodbi pa ostaja določilo, da zaposleni lahko dela le dve nedelji na mesec. Če bo delal tri, bo delodajalca doletela 500 odstotna pogodbena kazen.
Ob pričetku novega šolskega leta so Ekologi brez meja s svojimi izobraževalnimi gradivi nagovorili slovenske izobraževalne ustanove, saj se vse več učiteljev in staršev pritožuje zaradi nezadovoljstva nad pretirano uporabo plastike in ustvarjanjem odpadkov v vrtcih in šolah. K ukrepanju so pozvali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. S predstavnico Ekologov brez meja Katjo Sreš se je pogovarjala Martina Černe.
3. septembra leta 301 je bila ustanovljena Republika San Marino, najstarejša republika na svetu, ki obstaja še danes. Posebna je zaradi marsičesa – ni le ena najmanjših držav na svetu, ampak imajo vladarji tam tudi najkrajši mandat, prebivalci pa največ avtomobilov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko mora otrok zaradi slabega zdravstvenega stanja ostati v bolnišnici, je to za celotno družino velika čustvena obremenitev. Starši sicer lahko ostanejo z otrokom v bolnišnici, a pogosto se znajdejo v težavah, saj – razen v izjemnih primerih – za čas, ko je otrok hospitaliziran, nimajo pravice do plačane odsotnosti z dela zaradi nege. Poleg tega pa morajo starši za otroke, starejše od šest let, bolnišnici plačati, če želijo biti ob otroku ves čas zdravljenja. Da taka ureditev ni ustrezna, opozarja tudi varuh človekovih pravic. Od ministra za zdravje zato pričakuje, da bo to problematiko uredil v najkrajšem možnem času. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strokovnjak za mednarodne politične odnose dr. Peter Verovšek, predavatelj na oddelku za politične vede in mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu, ki je doktoriral na Yalu in pred prihodom v Sheffild leta 2016 tri leta predaval na Harvardu komentira potezo britanskega premiera Borisa Johnsona.
Gluhi uporabniki slovenskega znakovnega jezika so dobili slovnico svojega jezika. Slovnica je opis tega, kako kretalci uporabljajo svoj jezik oziroma kako kretajo. Z njeno pomočjo bodo gluhi, ki uporabljajo ta jezik, znali razložiti značilnosti svojega jezika in bodo lažje pojasnjevali, zakaj je to lasten jezik z lastno slovnico. V slovenskem znakovnem jeziku se sporazumeva približno tisoč gluhih. Sogovornik: vsebinski in jezikovni vodja projekta dr. Matic Pavlič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Primer ravnanja zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja stranke je med drugim razgalil to, da nove politike, vsaj ko gre za kadrovsko razmeščanje, tudi v tem mandatu ni. Na končne posledice bo treba še počakati, saj sta svoje postopke začela tako KPK kot SDH, jesen pa vsekakor prinaša nekaj sprememb v dinamiko delovanja 13-te slovenske vlade.
Se pouk v Sloveniji prične prezgodaj?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mesto Trst gosti 86-ti nacionalni kongres esperantistov, ki se ga udeležuje 250 gostov iz 28-ih držav, tudi Slovenije. Večdnevno dogajanje ponuja živahne pogovore o večkulturnosti in večjezičnosti v sodobnem času. Odstira pa tudi celovit pogled na nastanek, današnjo uporabo esperanta in prihodnost tega najbolj razširjenega umetnega jezika v svetu. Okusila ga je tudi zamejska dopisnica Mirjam Muženič.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Tjaša Škamperle in v utrip prebujajočega zadnjega avgustovskega četrtka ujela tudi poletje v koprskem potniškem terminalu. Pred radijskim mikrofonom se ji je pridružil tudi vodja potniškega terminala v Luki Koper, Bojan Babič.
Statistični urad od prejšnje srede vodi novi generalni direktor, doktor Bojan Nastav. Vlada ga je imenovala na dopisni seji za petletni mandat. Sam pravi, da ga statistika zelo veseli. Doktoriral je na ljubljanski ekonomski fakulteti, pred desetimi leti , na temo sive ekonomije. Ima tudi mednarodne izkušnje ,saj se je statistiko ukvarjal tako pri OZN kot Unctadu.
Plače direktorjev v državnih gospodarskih družbah že od leta 2010 ureja oziroma omejuje tako imenovani Lahovnikov zakon. Politične volje za spremembo zakona ni. Po naših informacijah pa ima Ministrstvo za gospodarstvo težave z nadzorom in zajemom podatkov o teh plačah, predvsem pa je v zadregi, ker si direktorji plače popravljajo z drugimi prejemki. Spoštovanje Lahovnikovega zakona preverja tudi Računsko sodišče, ki pod drobnogled jemlje 390 družb v državni ali občinski lasti. Vse družbe na borzi, ne samo tiste v državni lasti, pa bodo kmalu morale več pozornosti nameniti politiki prejemkov vodilnih. Predvidoma januarja naj bi DZ izglasoval zakon v skladu z evropsko direktivo, ki borznim družbam nalaga oblikovanje celovite, jasne in transparentne politike prejemkov. Zakaj ne bi to zadostovalo tudi za družbe v državni lasti? Pojasnjujejo: Tomaž Vesel, Polona Domadenik in Sanja Savič.
Neveljaven email naslov