Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah. Vsebino sklenjene pogodbe predstavlja Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič.
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah
Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Svet gorenjskih sindikatov ter Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije so danes podpisali novo kolektivno pogodbo za trgovino. Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič povzema najpomembnejše točke vsebine sklenjene pogodbe.
“Dosegli smo, da se bodo plače s 1. 1. 2019 zvišale za sedem odstotkov od prvega do 5 tarifnega razreda in od 6-7 tarifnega razreda za 10 odstotkov in da se bodo vsako naslednje leto plače eskalirale v skladu z inflacijo do 2 odstotka inflacije.”
Prodajalki v četrtem tarifnem razredu, ki ima zdaj 624 evrov osnovne plače, se bo ta januarja povišala na 655 evrov, julija pa na slabih 668 evrov. Zaposleni bodo po novem en teden vnaprej vedeli, kako bodo delali. Če se bo delavca razporejalo dnevno, pa se mu bo moralo 24 ur prej povedati, da bo drug dan delal drugače, v nasprotnem primeru se mu bo plačilo za te ure povečalo za 100 odstotkov.
Ena večjih novosti je tudi dogovor, da bodo po prvem septembru trgovine zaprte ne le na 10 praznikov, pač pa na vse praznike v letu. To pa ne bo veljalo za zakonsko določene izjeme:
“Izjeme so po zakonu bencinske črpalke, lekarne, energetika, zaposleni v skladiščih, ki nimajo dela s kupci.”
Pogajalci so se dogovorili tudi o tem, da bodo delavci lahko delali 20 nedelj na leto in tudi plačani bodo bolje. Delavec bo tako upravičen do nedeljskega dodatka v višini 100 odstotkov od bruto osnovne plače:
“Dodatek za nedeljsko delo je 6,05 evra in s povišanjem bo urna postavka za delo v nedeljo 10 evrov.”
V novi kolektivni pogodbi pa ostaja določilo, da zaposleni lahko dela le dve nedelji na mesec. Če bo delal tri, bo delodajalca doletela 500 odstotna pogodbena kazen.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah. Vsebino sklenjene pogodbe predstavlja Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič.
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah
Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Svet gorenjskih sindikatov ter Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije so danes podpisali novo kolektivno pogodbo za trgovino. Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič povzema najpomembnejše točke vsebine sklenjene pogodbe.
“Dosegli smo, da se bodo plače s 1. 1. 2019 zvišale za sedem odstotkov od prvega do 5 tarifnega razreda in od 6-7 tarifnega razreda za 10 odstotkov in da se bodo vsako naslednje leto plače eskalirale v skladu z inflacijo do 2 odstotka inflacije.”
Prodajalki v četrtem tarifnem razredu, ki ima zdaj 624 evrov osnovne plače, se bo ta januarja povišala na 655 evrov, julija pa na slabih 668 evrov. Zaposleni bodo po novem en teden vnaprej vedeli, kako bodo delali. Če se bo delavca razporejalo dnevno, pa se mu bo moralo 24 ur prej povedati, da bo drug dan delal drugače, v nasprotnem primeru se mu bo plačilo za te ure povečalo za 100 odstotkov.
Ena večjih novosti je tudi dogovor, da bodo po prvem septembru trgovine zaprte ne le na 10 praznikov, pač pa na vse praznike v letu. To pa ne bo veljalo za zakonsko določene izjeme:
“Izjeme so po zakonu bencinske črpalke, lekarne, energetika, zaposleni v skladiščih, ki nimajo dela s kupci.”
Pogajalci so se dogovorili tudi o tem, da bodo delavci lahko delali 20 nedelj na leto in tudi plačani bodo bolje. Delavec bo tako upravičen do nedeljskega dodatka v višini 100 odstotkov od bruto osnovne plače:
“Dodatek za nedeljsko delo je 6,05 evra in s povišanjem bo urna postavka za delo v nedeljo 10 evrov.”
V novi kolektivni pogodbi pa ostaja določilo, da zaposleni lahko dela le dve nedelji na mesec. Če bo delal tri, bo delodajalca doletela 500 odstotna pogodbena kazen.
"Rastimo skupaj v Evropi brez ovir" je geslo današnjega mednarodnega dneva invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije je v poslanici zapisal, da je še posebno pomembno poskrbeti za invalidne otroke in mlade ter njihovo vključevanje v družbo. O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo mladi invalidi, je Petra Medved vprašala predsednika Društva študentov invalidov Slovenije Martina Geca.
Dr. Blaž Dolinšek, tehnični direktor Gradbenega inštituta ZRMK, o dobri domači praksi popotresne sanacije in o tujih praksah protipotresne gradnje.
Igor Leiler je Slovenec, ki na Japonskem živi že 37 let. Kako je doživel zadnja dva velika potresa, ga je vprašala Darja Pograjc.
Poslušalci Prvega programa Radia Slovenija o svojih izkušnjah glede potresov.
Seizmologinja na Uradu za seizmologijo in geologijo (ARSO) Tamara Jesenko o tem, da Slovence na mesec strese več kot 100 potresov.
Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. Glede na prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav. V prvih dveh dneh se je registriralo 1000 uporabnikov.
Prenovljeno slovensko e-upravo s pomočjo sogovornikov umeščamo v evropski prostor.
Zlatko Dizdarević se že 35 let ukvarja z razmerami na Bližnjem vzhodu. Bil je dopisnik iz Sirije in Jordanije, pozneje pa tudi bosanski veleposlanik iz držav na tem območju. Z njim smo se pogovarjali o sirski krizi, komentiral je sestrelitev ruskega letala in spregovoril tudi o vzrokih za sirsko krizo.
Od začetka gospodarske krize so se sredstva, ki jih Slovenija namenja za raziskave in razvoj skrčila za več kot tretjino. Kljub vsem lepim besedam, da bomo svojo prihodnost gradili na znanju in na dodani vrednosti, je dejanska praksa povsem nasprotna. Iz leta v leto smo, v nasprotju z večino držav, ki so v kriznih časih spodbujale prav raziskave in razvoj, znanstvenikom in raziskovalcem le vse bolj zategovali pas. Toda hudo pomanjkanje finančnih sredstev sploh ni edina težava, ki pesti raziskovalni sektor. Da v Sloveniji za znanost nima prave prihodnosti so številni znastveniki in raziskovalci potrdili na sinočnji javni tribuni z naslovom Brezprihodnosti.si, ki je potekala v Artiju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Uporabniki ponujajo predloge za še boljši in prijaznejši državni portal e-uprava.
Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V primerjavi s prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav.
Danes je začel delovati prenovljeni državi portal e-uprava. Zato začenjamo serijo krajših oddaj, v katerih bomo do sobote predstavili novosti in delili izkušnje uporabnikov s prenovljeno e-upravo. Kako je prenova uspela, bo ocenjevala naša petčlanska porota uporabnikov. Uvodoma pa v pogovoru Mirkom Vintarjem ugotavljamo, na kakšni razvojni stopnji je slovenska e-uprava.
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Z ministrico za zdravje smo se pogovarjali o aktualnih temah; zakaj je Baričič padel, so ga pokopale njegove izjave ali pa politična kuhinja? Do poletja obljublja skrajšanje čakalnih dob vsaj na tiste najbolj boleče, kot so na primer operacija kolena. Kako rešiti trenutno hudo krizo, ki jo ima Mariborski UKC zaradi pomanjkanja anesteziologov – če ne drugače tudi z uvozom tujih zdravnikov in sposojanjem anesteziologov iz drugih bolnišnic. Med drugim pa tudi o tem, kako daleč je s pripravo zdravstvene reforme. Z ministrico Milojko Kolar se je pogovarjala Helena Lovinčič.
‘Mednarodna alpinistična odprava Kishtwar 2015, ki so jo sestavljali Slovenca Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik), Američan Hayden Kennedy in Francoz Manu Pellissier, je oktobra kot prva uspela preplezati zahtevno vzhodno steno Cerro Kishtwarja (6173 m), markantnega vrha v indijskem Kašmirju, ki je zaradi svoje podobnosti dobil ime po bolj znanem Cerro Torreju v Patagoniji. Tehnično izjemno zahteven vzpon, ki so ga ocenili z ED+, kar je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice, je nov vrhunski alpinistični dosežek v Himalaji.‘, je zapisano v poročilu o odpravi Kishtwar 2015 v poročilu Planinske zveze Slovenije. Slovenski alpinisti so znova dokazali, da jim v svetovnem merilu le redko kdo lahko konkurira. Urban Novak in Marko Prezelj bosta nekaj minut po 12. uri gosta v studiu Prvega – Informativnega programa, kjer bosta predstavila svoj zadnji dosežek, ki bo brez dvoma znova močan adut na izboru za prestižne Zlate cepine. Z gostoma se bo v studiu pogovarjal Jure K. Čokl
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družabna omrežja na svetovnem spletu so v petek zvečer preplavila sporočila o teroristični napadih v Parizu. Zelo hitro po tragičnih dogodkih so ljudje z vsega sveta začeli izražati sožalja in solidarnost s Francozi. Francoska zastava je obarvala pročelja stavb, fotografije so se množično delile po družabnih omrežjih, ljudje so si jo prilepili na profilne slike. O dogajanju na družabnih omrežjih se je Urška Henigman na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pogovarjala s komunikologoma doktorjem Jernejem Amonom Prodnikom in doktorjem Ilijo Tomaničem Trivundžo.
Teroristični dogodki tovrstnih razsežnosti so povzročeni z namenom. Kaj želi Evropski Uniji sporočiti Islamska država, v pogovoru s Tanjo Starič razmišlja profesor s fakultete za varnostne vede dr. Branko Lobnikar.
Ameriški predsednik Barack Obama se je že ponoči po našem času odzval na dogodke v Parizu in povedal, da napadi pomenijo napada na vrednoste civiliziranega sveta. Nekaj ur kasneje tudi v Združenih državah Amerike zaskrbljeno spremljajo dogajanje na Stari celini. Kakšni so odzivi ameriške javnosti in administracije, Tomaž Gerden sprašuje dopisnika Edvarda Žitnika.
Neveljaven email naslov