Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. julij je (neuradni) praznik čustvenčkov
Bodo emojiji oziroma čustvenčki kdaj izpodrinili besedo? 900 milijonov jih namreč pošljemo dnevno in to brez dodanega besedila. Simboli, ki predvsem v neformalni komunikaciji pogosto nadomestijo besede, pomenijo obliko komunikacije, ki presega jezikovne meje. Vsako leto jih na novo nastane približno 70, prek Facebookovega messengerja jih dnevno pošljemo več kot sedem milijard, leta 2015 pa je eden izmed njih postal tudi Oxfordova beseda leta. V slovenščini jim rečemo čustvenčki, tako tudi emotikonom. A ne gre za sopomenki. Emotikon je skupek znakov z navadne tipkovnice, s katerimi izražamo čustva, emoji pa je poseben grafični simbol, ki nastopa kot samostojen znak, sicer z enakim namenom, kot ga ima emotikon.
Prvi je čustvenčke narisal japonski telekomunikacijski načrtovalec Shigetaka Kurita, leta 1999. Zgledoval se je po stripih in cestnih znakih ter ustvaril simbole, ki so v zadnjih letih nepogrešljiv del elektronskih sporočil. Tudi beseda – emoji – izvira iz japonščine: »e« pomeni slika, »moji« pa znak. A ker na svetu obstaja več različnih pisav, je bilo treba simbole standardizirati. Najprej jih je bilo 176, zdaj jih je 2823 in večina (skoraj 2300) jih je uporabljenih vsak dan.
Dr. Petra Kralj Novak, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan: “Na Twitterju je napogosteje uporabljen emoji obraz s solzami sreče, sledi srce, tretji najpogoteje uporabljen pa je simbol za recikliranje.”
Sporočilo, ki vsebuje čustveni simbol, ni nujno, da je tudi bolj čustveno. Lahko pa sporočilu (do)da določeno konotacijo. In tudi mesto v stavku je pomembno – čustvenček, ki izraža čustva, običajno stoji na koncu sporočila. Več kot 70 odstotkov Britancev, med 18. in 25. letom starosti, pravi, da s čustvenčki lažje izrazi svoja čustva. Težava nastane, ko si jih uporabniki različno razlagajo. Le dobri štirje odstotki čustvenčkov so takšni, ki si jih po večini razlagamo enako. Četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali so čustva, ki jih sporočajo, pozitivna, negativna ali nevtralna. Zadevo zapletejo še različni operacijski sistemi, ki iste čustvenčke oblikujejo različno. Se pa zgodi, da je določen čustvenček uporabljen v drugem kontekstu.
Čustvenček za breskev se za breskev uporablja v samo sedmih odstotkih. Sicer predstavlja zadnjico.
In rešitev takšnih in drugačnih dilem ponuja Emojipedia, spletni slovar oziroma enciklopedija čustvenčkov, ki ima mesečno 26 milijonov ogledov. In prav njen ustanovitelj Jeremy Burge je leta 2014 17. julij določil za svetovni dan čustvenčkov. Neuradni praznik, seveda, 17. julij pa zato, ker je čustvenček za koledar na večini platform ponazorjen s tem datumom (17. julija leta 2002 je bila prvič predstavljena aplikacija iCal za računalnik Mac).
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
17. julij je (neuradni) praznik čustvenčkov
Bodo emojiji oziroma čustvenčki kdaj izpodrinili besedo? 900 milijonov jih namreč pošljemo dnevno in to brez dodanega besedila. Simboli, ki predvsem v neformalni komunikaciji pogosto nadomestijo besede, pomenijo obliko komunikacije, ki presega jezikovne meje. Vsako leto jih na novo nastane približno 70, prek Facebookovega messengerja jih dnevno pošljemo več kot sedem milijard, leta 2015 pa je eden izmed njih postal tudi Oxfordova beseda leta. V slovenščini jim rečemo čustvenčki, tako tudi emotikonom. A ne gre za sopomenki. Emotikon je skupek znakov z navadne tipkovnice, s katerimi izražamo čustva, emoji pa je poseben grafični simbol, ki nastopa kot samostojen znak, sicer z enakim namenom, kot ga ima emotikon.
Prvi je čustvenčke narisal japonski telekomunikacijski načrtovalec Shigetaka Kurita, leta 1999. Zgledoval se je po stripih in cestnih znakih ter ustvaril simbole, ki so v zadnjih letih nepogrešljiv del elektronskih sporočil. Tudi beseda – emoji – izvira iz japonščine: »e« pomeni slika, »moji« pa znak. A ker na svetu obstaja več različnih pisav, je bilo treba simbole standardizirati. Najprej jih je bilo 176, zdaj jih je 2823 in večina (skoraj 2300) jih je uporabljenih vsak dan.
Dr. Petra Kralj Novak, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan: “Na Twitterju je napogosteje uporabljen emoji obraz s solzami sreče, sledi srce, tretji najpogoteje uporabljen pa je simbol za recikliranje.”
Sporočilo, ki vsebuje čustveni simbol, ni nujno, da je tudi bolj čustveno. Lahko pa sporočilu (do)da določeno konotacijo. In tudi mesto v stavku je pomembno – čustvenček, ki izraža čustva, običajno stoji na koncu sporočila. Več kot 70 odstotkov Britancev, med 18. in 25. letom starosti, pravi, da s čustvenčki lažje izrazi svoja čustva. Težava nastane, ko si jih uporabniki različno razlagajo. Le dobri štirje odstotki čustvenčkov so takšni, ki si jih po večini razlagamo enako. Četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali so čustva, ki jih sporočajo, pozitivna, negativna ali nevtralna. Zadevo zapletejo še različni operacijski sistemi, ki iste čustvenčke oblikujejo različno. Se pa zgodi, da je določen čustvenček uporabljen v drugem kontekstu.
Čustvenček za breskev se za breskev uporablja v samo sedmih odstotkih. Sicer predstavlja zadnjico.
In rešitev takšnih in drugačnih dilem ponuja Emojipedia, spletni slovar oziroma enciklopedija čustvenčkov, ki ima mesečno 26 milijonov ogledov. In prav njen ustanovitelj Jeremy Burge je leta 2014 17. julij določil za svetovni dan čustvenčkov. Neuradni praznik, seveda, 17. julij pa zato, ker je čustvenček za koledar na večini platform ponazorjen s tem datumom (17. julija leta 2002 je bila prvič predstavljena aplikacija iCal za računalnik Mac).
Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Neveljaven email naslov