17. julij je (neuradni) praznik čustvenčkov

Bodo emojiji oziroma čustvenčki kdaj izpodrinili besedo? 900 milijonov jih namreč pošljemo dnevno in to brez dodanega besedila. Simboli, ki predvsem v neformalni komunikaciji pogosto nadomestijo besede, pomenijo obliko komunikacije, ki presega jezikovne meje. Vsako leto jih na novo nastane približno 70, prek Facebookovega messengerja jih dnevno pošljemo več kot sedem milijard, leta 2015 pa je eden izmed njih postal tudi Oxfordova beseda leta. V slovenščini jim rečemo čustvenčki, tako tudi emotikonom. A ne gre za sopomenki. Emotikon je skupek znakov z navadne tipkovnice, s katerimi izražamo čustva, emoji pa je poseben grafični simbol, ki nastopa kot samostojen znak, sicer z enakim namenom, kot ga ima emotikon.

Prvi je čustvenčke narisal japonski telekomunikacijski načrtovalec Shigetaka Kurita, leta 1999. Zgledoval se je po stripih in cestnih znakih ter ustvaril simbole, ki so v zadnjih letih nepogrešljiv del elektronskih sporočil. Tudi beseda – emoji – izvira iz japonščine: »e« pomeni slika, »moji« pa znak. A ker na svetu obstaja več različnih pisav, je bilo treba simbole standardizirati. Najprej jih je bilo 176, zdaj jih je 2823 in večina (skoraj 2300) jih je uporabljenih vsak dan.

Dr. Petra Kralj Novak, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan: “Na Twitterju je napogosteje uporabljen emoji obraz s solzami sreče, sledi srce, tretji najpogoteje uporabljen pa je simbol za recikliranje.”

Sporočilo, ki vsebuje čustveni simbol, ni nujno, da je tudi bolj čustveno. Lahko pa sporočilu (do)da določeno konotacijo. In tudi mesto v stavku je pomembno – čustvenček, ki izraža čustva, običajno stoji na koncu sporočila. Več kot 70 odstotkov Britancev, med 18. in 25. letom starosti, pravi, da s čustvenčki lažje izrazi svoja čustva. Težava nastane, ko si jih uporabniki različno razlagajo. Le dobri štirje odstotki čustvenčkov so takšni, ki si jih po večini razlagamo enako. Četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali so čustva, ki jih sporočajo, pozitivna, negativna ali nevtralna. Zadevo zapletejo še različni operacijski sistemi, ki iste čustvenčke oblikujejo različno. Se pa zgodi, da je določen čustvenček uporabljen v drugem kontekstu.

Čustvenček za breskev se za breskev uporablja v samo sedmih odstotkih. Sicer predstavlja zadnjico.

In rešitev takšnih in drugačnih dilem ponuja Emojipedia, spletni slovar oziroma enciklopedija čustvenčkov, ki ima mesečno 26 milijonov ogledov. In prav njen ustanovitelj Jeremy Burge je leta 2014 17. julij določil za svetovni dan čustvenčkov. Neuradni praznik, seveda, 17. julij pa zato, ker je čustvenček za koledar na večini platform ponazorjen s tem datumom (17. julija leta 2002 je bila prvič predstavljena aplikacija iCal za računalnik Mac).