Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nenavadno vlažno poletje imamo letos – ponavadi nas v tem obdobju pesti suša. Kako je in bo letos z vremenom in kako to vlažno vreme vpliva na kmetijske pridelke pojasnjuje agrometeorolog Gregor Gregorič iz Agencije za okolje.
Kmetovalci imajo težave tam, kjer suho vreme potrebujejo za sušenje pridelka in košnjo, v Pomurju zaradi plesni pridelek za tretjino manjši
Poletje spremlja pogosto deževno vreme, ki je neugodno za nekatere kmetovalce. Količina padavin je v določenih krajih nad dolgoletnim povprečjem, kar je nenavadno, saj nas po navadi v tem obdobju pesti suša. Agrometeorolog Gregor Gregorič iz Agencije za okolje poudarja, da takšna količina padavin ne pomeni še odklona.
“Suša pomeni odklon od normalnih razmer. Letos nismo v odklonu, ampak bližje normalnim razmeram. Težave so tam, kjer suho vreme potrebujejo za to, da pridelek posušijo. Problem je pri košnji, marsikje po Sloveniji jim ni uspelo pokositi in posušiti, in pri žetju žit. Da bodo lahko spravili suha žita, jih bodo morali verjetno marsikje umetno posušiti.”
Vremenske razmere z veliko vlage povzročajo težave tudi pridelovalcem krompirja in vinogradnikom, predvsem zaradi napadov plesni. Nič pa ne kaže na to, da bi se zgradilo dolgotrajno in stabilno obdobje vremena.
Informacije o vplivu vlažnega poletja na pridelke v severovzhodni Sloveniji smo dobili od dopisnice Lidije Kosi in izvedeli, da je v Pomurju to tretjino zmanjšalo pridelek pšenice oziroma žit, deževje je oviralo tudi žetev in bilo vzrok za bolezni tega zlatega zrnja. Zlasti plesni se razvijajo tudi na drugih poljščinah, sadnem drevju in trti, po drugi strani pa vlaga koristi koruzi. Lidija Kosi se je o tem pogovarjala z vodjem svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota Stankom Kapunom.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nenavadno vlažno poletje imamo letos – ponavadi nas v tem obdobju pesti suša. Kako je in bo letos z vremenom in kako to vlažno vreme vpliva na kmetijske pridelke pojasnjuje agrometeorolog Gregor Gregorič iz Agencije za okolje.
Kmetovalci imajo težave tam, kjer suho vreme potrebujejo za sušenje pridelka in košnjo, v Pomurju zaradi plesni pridelek za tretjino manjši
Poletje spremlja pogosto deževno vreme, ki je neugodno za nekatere kmetovalce. Količina padavin je v določenih krajih nad dolgoletnim povprečjem, kar je nenavadno, saj nas po navadi v tem obdobju pesti suša. Agrometeorolog Gregor Gregorič iz Agencije za okolje poudarja, da takšna količina padavin ne pomeni še odklona.
“Suša pomeni odklon od normalnih razmer. Letos nismo v odklonu, ampak bližje normalnim razmeram. Težave so tam, kjer suho vreme potrebujejo za to, da pridelek posušijo. Problem je pri košnji, marsikje po Sloveniji jim ni uspelo pokositi in posušiti, in pri žetju žit. Da bodo lahko spravili suha žita, jih bodo morali verjetno marsikje umetno posušiti.”
Vremenske razmere z veliko vlage povzročajo težave tudi pridelovalcem krompirja in vinogradnikom, predvsem zaradi napadov plesni. Nič pa ne kaže na to, da bi se zgradilo dolgotrajno in stabilno obdobje vremena.
Informacije o vplivu vlažnega poletja na pridelke v severovzhodni Sloveniji smo dobili od dopisnice Lidije Kosi in izvedeli, da je v Pomurju to tretjino zmanjšalo pridelek pšenice oziroma žit, deževje je oviralo tudi žetev in bilo vzrok za bolezni tega zlatega zrnja. Zlasti plesni se razvijajo tudi na drugih poljščinah, sadnem drevju in trti, po drugi strani pa vlaga koristi koruzi. Lidija Kosi se je o tem pogovarjala z vodjem svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota Stankom Kapunom.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov