Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na podobnega bo treba čakati 82 let
Nekoč so verjeli, da ne prinaša nič dobrega, Krištof Kolumb pa je pojav leta 1504 na Jamajki uporabil za svoje preživetje in preživetje celotne posadke. Lunin mrk – v petek na nebu uzremo popolnega – popolnega tako ali drugače, saj bo najdaljši v tem stoletju. Popoln lunin mrk, nekateri mu rečejo celo mrk tisočletja, torej v noči na 28. julij. Najprej ponovimo znanje iz šole: lunin mrk nastane, ko Luna prehaja skozi Zemljino senco – to se zgodi, ko se Sonce, Zemlja in Luna poravnajo. Dogodek, ki spominja na popolni sončni mrk, le da Zemlja zakrije Sonce. Ampak kaj bo tokrat drugače? Razlaga astronom Matic Smrekar, Zavod Z lahkoto.
Redki so mrki, ko Luna točno po sredini “zašiba” skozi Zemljino senco – tisti so daljši. In ta bo eden izmed takih.
Popolni lunin mrk bo trajal eno uro in 43 minut, to bo najdaljši lunin mrk v 21. stoletju (tisti 16. julija leta 2000 je sicer trajal 3 minute dlje). Gre pa skoraj za maksimalno dolžino trajanja. Tokratni mrk bo 17. po vrsti od 85 popolnih luninih mrkov, ki jih bomo našteli v 21. stoletju.
Običajno se (delni in popolni) lunini mrki zgodijo dva do štirikrat letno, in čeprav strogega pravila ni, so pogostejši v juliju in avgustu ter v nekaterih zimskih mesecih.
V petek ne gre pozabiti tudi na Mars. V isti noči bo namreč najsvetlejši v zadnjih petnajstih letih, tudi zato, ker bo 31. julija od Zemlje oddaljen le 57 milijonov kilometrov. Ne bo sicer tako blizu, kot je bil leta 2003 (takrat se je najbolj približal v zadnjih 60 tisoč letih, kar se bo spet zgodilo leta 2287).
In še časovnica petkovega popolnega luninega mrka, ki bo viden povsod po Sloveniji:
Dotik polsence se začne že ob 19.15, začetek delnega luninega mrka bo ob 20.24 (takrat Luna še ne bo nad obzorjem), ob 21.30 pa bo nastopil popoln. Luna bo v Zemljini senci do 00.20.
Zanimivo bo videti, kako bo Luna spreminjala barvo. Med popolnim luninim mrkom Luna namreč ne postane temna, ampak rdeča. Pojav, ki je podoben rdečim sončnim zahodom in vzhodom. Sicer za opazovanje luninega mrka človeško oko ne potrebuje zaščite kot, denimo, pri sončnem mrku, pride pa prav kakšen navaden daljnogled.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na podobnega bo treba čakati 82 let
Nekoč so verjeli, da ne prinaša nič dobrega, Krištof Kolumb pa je pojav leta 1504 na Jamajki uporabil za svoje preživetje in preživetje celotne posadke. Lunin mrk – v petek na nebu uzremo popolnega – popolnega tako ali drugače, saj bo najdaljši v tem stoletju. Popoln lunin mrk, nekateri mu rečejo celo mrk tisočletja, torej v noči na 28. julij. Najprej ponovimo znanje iz šole: lunin mrk nastane, ko Luna prehaja skozi Zemljino senco – to se zgodi, ko se Sonce, Zemlja in Luna poravnajo. Dogodek, ki spominja na popolni sončni mrk, le da Zemlja zakrije Sonce. Ampak kaj bo tokrat drugače? Razlaga astronom Matic Smrekar, Zavod Z lahkoto.
Redki so mrki, ko Luna točno po sredini “zašiba” skozi Zemljino senco – tisti so daljši. In ta bo eden izmed takih.
Popolni lunin mrk bo trajal eno uro in 43 minut, to bo najdaljši lunin mrk v 21. stoletju (tisti 16. julija leta 2000 je sicer trajal 3 minute dlje). Gre pa skoraj za maksimalno dolžino trajanja. Tokratni mrk bo 17. po vrsti od 85 popolnih luninih mrkov, ki jih bomo našteli v 21. stoletju.
Običajno se (delni in popolni) lunini mrki zgodijo dva do štirikrat letno, in čeprav strogega pravila ni, so pogostejši v juliju in avgustu ter v nekaterih zimskih mesecih.
V petek ne gre pozabiti tudi na Mars. V isti noči bo namreč najsvetlejši v zadnjih petnajstih letih, tudi zato, ker bo 31. julija od Zemlje oddaljen le 57 milijonov kilometrov. Ne bo sicer tako blizu, kot je bil leta 2003 (takrat se je najbolj približal v zadnjih 60 tisoč letih, kar se bo spet zgodilo leta 2287).
In še časovnica petkovega popolnega luninega mrka, ki bo viden povsod po Sloveniji:
Dotik polsence se začne že ob 19.15, začetek delnega luninega mrka bo ob 20.24 (takrat Luna še ne bo nad obzorjem), ob 21.30 pa bo nastopil popoln. Luna bo v Zemljini senci do 00.20.
Zanimivo bo videti, kako bo Luna spreminjala barvo. Med popolnim luninim mrkom Luna namreč ne postane temna, ampak rdeča. Pojav, ki je podoben rdečim sončnim zahodom in vzhodom. Sicer za opazovanje luninega mrka človeško oko ne potrebuje zaščite kot, denimo, pri sončnem mrku, pride pa prav kakšen navaden daljnogled.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
Neveljaven email naslov