Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom Marsovega južnega pola, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science.
Vprašanja o obstoju življenja na Marsu ostajajo odprta
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom na Marsovem južnem polu, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science. Kot so znanstveniki Evropske vesoljske agencije ESA zapisali v sporočilu za javnost, so 1,5 kilometra globoko našli 20 kilometrov široko jezero tekoče vode. Kot pojasnjuje dr. Gregor Traven s fakultete za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani, je odkritje pomembno tako s tehnološkega gledišča kot tudi za iskanje morebitnega obstoja življenja na Marsu.
Ta najdba je pomembna predvsem zato, ker jezera na Marsu doslej še nismo našli in ker to zahteva zelo natančne meritve. Iskanje življenja je priljubljeno tudi v astronomiji. Išče pa se življenje, kakršno poznamo sami; življenje, ki izvira iz vode
Evropska sonda Mars Express je pogledala v notranjost Marsa ob pomoči radijskih valov. Glede na to, kako hitro se odbijajo in kako močni se vračajo, se da sklepati, od česa so se odbili. Dr. Gregor Traven pojasnjuje, da je zanje led prozoren in da potujejo brez večjih izgub.
Ko naletijo na kakšno drugo plast, se odbijejo. Vsaka snov ima določene lastnosti, od katerih je odvisna hitrost potovanja elektromagnetnega valovanja skoznjo. Ko se plasti snovi spremenijo, se valovi odbijejo. Na podlagi moči odboja lahko ugotovimo, kakšne so lastnosti te snovi, na podlagi lastnosti pa, kakšna je snov
Kot še pojasnjuje dr Gregor Traven, je pri takih meritvah treba upoštevati več kriterijev; tudi avtorji članka poudarjajo, da ne gre za pravo odkritje, saj stopnja zanesljivosti ni dovolj visoka. Preverjanje drugih možnosti je sicer pokazalo, da gre zelo verjetno za podledno jezero, vendar bodo potrebne dodatne raziskave.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom Marsovega južnega pola, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science.
Vprašanja o obstoju življenja na Marsu ostajajo odprta
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom na Marsovem južnem polu, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science. Kot so znanstveniki Evropske vesoljske agencije ESA zapisali v sporočilu za javnost, so 1,5 kilometra globoko našli 20 kilometrov široko jezero tekoče vode. Kot pojasnjuje dr. Gregor Traven s fakultete za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani, je odkritje pomembno tako s tehnološkega gledišča kot tudi za iskanje morebitnega obstoja življenja na Marsu.
Ta najdba je pomembna predvsem zato, ker jezera na Marsu doslej še nismo našli in ker to zahteva zelo natančne meritve. Iskanje življenja je priljubljeno tudi v astronomiji. Išče pa se življenje, kakršno poznamo sami; življenje, ki izvira iz vode
Evropska sonda Mars Express je pogledala v notranjost Marsa ob pomoči radijskih valov. Glede na to, kako hitro se odbijajo in kako močni se vračajo, se da sklepati, od česa so se odbili. Dr. Gregor Traven pojasnjuje, da je zanje led prozoren in da potujejo brez večjih izgub.
Ko naletijo na kakšno drugo plast, se odbijejo. Vsaka snov ima določene lastnosti, od katerih je odvisna hitrost potovanja elektromagnetnega valovanja skoznjo. Ko se plasti snovi spremenijo, se valovi odbijejo. Na podlagi moči odboja lahko ugotovimo, kakšne so lastnosti te snovi, na podlagi lastnosti pa, kakšna je snov
Kot še pojasnjuje dr Gregor Traven, je pri takih meritvah treba upoštevati več kriterijev; tudi avtorji članka poudarjajo, da ne gre za pravo odkritje, saj stopnja zanesljivosti ni dovolj visoka. Preverjanje drugih možnosti je sicer pokazalo, da gre zelo verjetno za podledno jezero, vendar bodo potrebne dodatne raziskave.
Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
Katere investicije bodo imele prednost do konca leta, kam v energetiko bomo vlagali, kdaj bo posodobljena železnica in se bomo vozili hitreje, bodo res do konca leta 22 razširjene avtocestne vpadnice iz Domžal in proti Vrhniki.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov