Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom Marsovega južnega pola, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science.
Vprašanja o obstoju življenja na Marsu ostajajo odprta
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom na Marsovem južnem polu, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science. Kot so znanstveniki Evropske vesoljske agencije ESA zapisali v sporočilu za javnost, so 1,5 kilometra globoko našli 20 kilometrov široko jezero tekoče vode. Kot pojasnjuje dr. Gregor Traven s fakultete za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani, je odkritje pomembno tako s tehnološkega gledišča kot tudi za iskanje morebitnega obstoja življenja na Marsu.
Ta najdba je pomembna predvsem zato, ker jezera na Marsu doslej še nismo našli in ker to zahteva zelo natančne meritve. Iskanje življenja je priljubljeno tudi v astronomiji. Išče pa se življenje, kakršno poznamo sami; življenje, ki izvira iz vode
Evropska sonda Mars Express je pogledala v notranjost Marsa ob pomoči radijskih valov. Glede na to, kako hitro se odbijajo in kako močni se vračajo, se da sklepati, od česa so se odbili. Dr. Gregor Traven pojasnjuje, da je zanje led prozoren in da potujejo brez večjih izgub.
Ko naletijo na kakšno drugo plast, se odbijejo. Vsaka snov ima določene lastnosti, od katerih je odvisna hitrost potovanja elektromagnetnega valovanja skoznjo. Ko se plasti snovi spremenijo, se valovi odbijejo. Na podlagi moči odboja lahko ugotovimo, kakšne so lastnosti te snovi, na podlagi lastnosti pa, kakšna je snov
Kot še pojasnjuje dr Gregor Traven, je pri takih meritvah treba upoštevati več kriterijev; tudi avtorji članka poudarjajo, da ne gre za pravo odkritje, saj stopnja zanesljivosti ni dovolj visoka. Preverjanje drugih možnosti je sicer pokazalo, da gre zelo verjetno za podledno jezero, vendar bodo potrebne dodatne raziskave.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom Marsovega južnega pola, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science.
Vprašanja o obstoju življenja na Marsu ostajajo odprta
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom na Marsovem južnem polu, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science. Kot so znanstveniki Evropske vesoljske agencije ESA zapisali v sporočilu za javnost, so 1,5 kilometra globoko našli 20 kilometrov široko jezero tekoče vode. Kot pojasnjuje dr. Gregor Traven s fakultete za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani, je odkritje pomembno tako s tehnološkega gledišča kot tudi za iskanje morebitnega obstoja življenja na Marsu.
Ta najdba je pomembna predvsem zato, ker jezera na Marsu doslej še nismo našli in ker to zahteva zelo natančne meritve. Iskanje življenja je priljubljeno tudi v astronomiji. Išče pa se življenje, kakršno poznamo sami; življenje, ki izvira iz vode
Evropska sonda Mars Express je pogledala v notranjost Marsa ob pomoči radijskih valov. Glede na to, kako hitro se odbijajo in kako močni se vračajo, se da sklepati, od česa so se odbili. Dr. Gregor Traven pojasnjuje, da je zanje led prozoren in da potujejo brez večjih izgub.
Ko naletijo na kakšno drugo plast, se odbijejo. Vsaka snov ima določene lastnosti, od katerih je odvisna hitrost potovanja elektromagnetnega valovanja skoznjo. Ko se plasti snovi spremenijo, se valovi odbijejo. Na podlagi moči odboja lahko ugotovimo, kakšne so lastnosti te snovi, na podlagi lastnosti pa, kakšna je snov
Kot še pojasnjuje dr Gregor Traven, je pri takih meritvah treba upoštevati več kriterijev; tudi avtorji članka poudarjajo, da ne gre za pravo odkritje, saj stopnja zanesljivosti ni dovolj visoka. Preverjanje drugih možnosti je sicer pokazalo, da gre zelo verjetno za podledno jezero, vendar bodo potrebne dodatne raziskave.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Gregor Petrič o aferi Cambridge Analytica in zlorabi osebnih podatkov za namene politične propagande.
Danes je tudi mednarodni dan gozdov. Letošnja tema je posvečena mestnim in primestnim gozdovom in nosi naslov Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi v urbanih okoljih prinašajo številne pozitivne učinke. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
93 mladih je danes prejelo zlato priznanje mednarodnega programa Mepi. To je svetovno priznan mladinski program, ki mladim med 14. in 25. letom starosti omogoča, da odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Program je leta 1956 ustanovil vojvoda Edinburški, danes pa vključuje že več kot devet milijonov mladih iz 130 držav. K nam je prodrl leta 1997, danes pa se mu pridružuje že več kot 65 osnovnih in srednjih šol ter nevladnih organizacij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najboljšo uvrstitvijo Slovenije na zimskih paraolimpiskih igrah, Jernej Slivnik je v slalomu osvojil 12. mesto, se zaključuje paraolimpijsko dogajanje v Pjongčangu. Zaključna prireditev bo slavnostna, nato pa bodo Korejci porušili nekatere olimpijske objekte in območje znova pogozdili ter s tem poskušali zmanjšati narejene posege v naravo. Iz Južne Koreje se oglaša Marko Cirman.
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t.i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je ogromno prispeval k razvoju kozmologije, poznavanja ustroja in usode vesolja. Prispevek Nine Slaček.
SAZOR GIZ, kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice reproduciranja je danes predstavila rezultate osveščevalne kampanje Fotokopiramo, podpiramo krog znanja. Ta prinaša prva nadomestila za avtorje in založbe za fotokopiranje avtorskih del v osnovnih, srednjih šolah in vrtcih. Sporazum je podpisala velika večina šol, zato bodo lahko avtorji in založbe letos iz tega naslova prvič prejeli nadomestilo. Več Tadeja Bizilj.
Potem, ko je britanska premierka Theresa May ruske oblasti obtožila, da stojijo v ozadju zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke, so danes britanske oblasti napovedale, da bodo izgnale 23 ruskih diplomatov. Pogovor s Tomažem Gerdenom.
Kot največji dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni pa štejemo kajenje. Ta nezdrava razvada je bila tudi del vsakdanjika za Roberta Peressuttija, ki je zaradi bolezni prestal dva posega, še prej pa prisluhnite pogovoru novinarke Tine Lamovšek s predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja doktorjem primarijem Matijo Cevcem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Osnovnošolci in srednješolci se vsako leto na različnih tekmovanjih pomerijo v znanju materinščine, matematike, tujih jezikov, logike, kemije in fizike ter v številnih drugih področjih. Najuspešnejši med njimi se s priznanji nato potegujejo za štipendijo za nadarjene. Pred dobrimi tremi leti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sofinanciranja tekmovanj iz znanj, udeležbo na mednarodnih olimpijadah in sofinanciranje drugih tekmovanj preneslo na Zavod za šolstvo. Organizatorji uglednih tekmovanj z dolgoletno tradicijo, ki so letos izpadla iz financiranja, so do zavodovih potez kritični.
Od jeseni bo na voljo brezplačen program za otroke, ki leto dni pred vstopom v šolo ne obiskujejo vrtca. Program bo trajal 240 ur. Več v prispevku Nataše Lang.
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko nadaljuje razpravo o slovenskem priznanju Palestine. Na seji, zaprti za javnost, se člani odbora pogovarjajo z veleposlanikoma pristojnima za Izrael in Palestino v Sloveniji. Za nekaj pojasnil je Luka Robida poprosil profesorja mednarodnih odnosov doktorja Boštjana Udoviča.
Kako je živeti in delati v vesolju, te dni v Sloveniji razkriva ameriški vesoljec slovenskih korenin Randy Bresnik. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Letošnje dogajanje v Tednu možganov, ki je namenjen popularizaciji znanja in raziskovanja o tem izjemnem človeškem organu, je v znamenju spanja, sanj, sanjarjenja in vsega povezanega. Mojca Delač se pogovarja z vodji organzacijskega teama Tedna možganov Dolores Trol in Hano Hawlina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov