Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo smo na Prvem govorili o mostovih doma in po svetu. Sprehodili smo se po štirih. Najprej zavili v italijanske Benetke, kjer imajo več kot 400 mostov, mi pa smo se ustavili na dveh najbolj prepoznavnih – na Rialtu in Mostu vzdihljajev. Najdaljšega in najvišjega imajo na Kitajskem, v provinci Hunan. Temu rekorderju pa smo dodali še enega, domačega – Solkanski most z lokom, ki je največji med železniškimi kamniti mostovi na svetu.
Casanova, najbolj znani italijanski ljubimec, se je sprehodil prek Lanthierjevega mostu v Vipavi
Mesto, razdeljeno na 116 otokov, deli prek 300 kanalov in povezuje več kot 400 mostov. Inženir gradbeništva Gorazd Humar razloži, da sta dve osrednji ikoni mesta nedvomno Rialto in Most vzdihljajev. Rialto je zgradil arhitekt in konstruktor mostov Antonio da Ponte, ki se je pri gradnji spopadal s precej specifičnimi geološkimi pogoji.
Ključni del mostu predstavlja njegovo temeljenje. To je pa tisto česar danes obiskovalec Benetk sploh ne vidi. Večji del mostu je človeškemu očesu neviden, saj se nahaja pod vodo. Nad vodno gladino je samo tisti zaključni del, sicer zelo lep, skladen in harmonično arhitektonsko zelo lepo oblikovan.
Most Rialto je zgrajen iz istrskega apnenca.
Rekorder glede na višino in kakor pravi naš pekinški dopisnik Uroš Lipušček tudi “eksperiment, s katerim Kitajska dokazuje, da je v svetovnem tehnološkem vrhu,” je most Džangdžjadžje, ki se razteza nad kanjonom istega imena v provinci Hunan. Stekleni most se pne na višini 300 metrov.
Ko so most odprli, je bilo nekaj pomislekov s strani kitajske javnosti, ali bo vzdržal. Ko so šli čez prvi turisti – čez stekleno dno se vidi v globino – je nekaterim postalo slabo. Potem je prišlo do tega, da se je steklo nalomilo. Zaradi tega je prišlo do prave panike, skorajda stampeda, in potem so most za nekaj časa celo zaprli.
Na steklenem mostu nameravajo odpreti še dve atrakciji – najvišji bungee skok na svetu in najvišjo adrenalinsko gugalnico na svetu.
Gorazd Humar, inženir gradbeništva in avtor knjige Kamniti velikan na Soči, je kot otrok živel v Novi Gorici, a ker je mama delala v Solkanu, je “kamnitega velikana” poznal že od malih nog. Kasneje, ko se je vpisal na študij gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani, je začel most raziskovati tudi strokovno.
O Solkanskem mostu praktično ni bilo nič zapisanega. Lotil sem se dolgoletnega študija – mislim, da je to trajalo vsaj 15 let – veliko časa sem prebil po arhivih in knjižnicah na Dunaju, v Trstu in tudi drugod in počasi stkal zgodbo.
Solkanski most je most presežkov. Je največji med železniškimi kamnitimi mostovi, kamniti most z največjim krožnim lokom na svetu, ki je bil kdajkoli zgrajen nad vodo, in največji most, zgrajen izključno iz rezanega, obdelanega kamna.
Že takrat, ko je most nastal, se je ponašal z največjim kamnitim lokom na svetu. Do tega pa je prišlo čisto slučajno. Ko so gradbeniki 1904 začeli z izkopi za temeljenje mostu z 80-metrskim lokom, so ugotovili, da na levem bregu Soče tla niso zadosti nosilna in so zaradi tega morali premakniti temelj mostu za 5 metrov in tako je prišlo do tega, da je nastal most z največjim kamnitim lokom na svetu.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo smo na Prvem govorili o mostovih doma in po svetu. Sprehodili smo se po štirih. Najprej zavili v italijanske Benetke, kjer imajo več kot 400 mostov, mi pa smo se ustavili na dveh najbolj prepoznavnih – na Rialtu in Mostu vzdihljajev. Najdaljšega in najvišjega imajo na Kitajskem, v provinci Hunan. Temu rekorderju pa smo dodali še enega, domačega – Solkanski most z lokom, ki je največji med železniškimi kamniti mostovi na svetu.
Casanova, najbolj znani italijanski ljubimec, se je sprehodil prek Lanthierjevega mostu v Vipavi
Mesto, razdeljeno na 116 otokov, deli prek 300 kanalov in povezuje več kot 400 mostov. Inženir gradbeništva Gorazd Humar razloži, da sta dve osrednji ikoni mesta nedvomno Rialto in Most vzdihljajev. Rialto je zgradil arhitekt in konstruktor mostov Antonio da Ponte, ki se je pri gradnji spopadal s precej specifičnimi geološkimi pogoji.
Ključni del mostu predstavlja njegovo temeljenje. To je pa tisto česar danes obiskovalec Benetk sploh ne vidi. Večji del mostu je človeškemu očesu neviden, saj se nahaja pod vodo. Nad vodno gladino je samo tisti zaključni del, sicer zelo lep, skladen in harmonično arhitektonsko zelo lepo oblikovan.
Most Rialto je zgrajen iz istrskega apnenca.
Rekorder glede na višino in kakor pravi naš pekinški dopisnik Uroš Lipušček tudi “eksperiment, s katerim Kitajska dokazuje, da je v svetovnem tehnološkem vrhu,” je most Džangdžjadžje, ki se razteza nad kanjonom istega imena v provinci Hunan. Stekleni most se pne na višini 300 metrov.
Ko so most odprli, je bilo nekaj pomislekov s strani kitajske javnosti, ali bo vzdržal. Ko so šli čez prvi turisti – čez stekleno dno se vidi v globino – je nekaterim postalo slabo. Potem je prišlo do tega, da se je steklo nalomilo. Zaradi tega je prišlo do prave panike, skorajda stampeda, in potem so most za nekaj časa celo zaprli.
Na steklenem mostu nameravajo odpreti še dve atrakciji – najvišji bungee skok na svetu in najvišjo adrenalinsko gugalnico na svetu.
Gorazd Humar, inženir gradbeništva in avtor knjige Kamniti velikan na Soči, je kot otrok živel v Novi Gorici, a ker je mama delala v Solkanu, je “kamnitega velikana” poznal že od malih nog. Kasneje, ko se je vpisal na študij gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani, je začel most raziskovati tudi strokovno.
O Solkanskem mostu praktično ni bilo nič zapisanega. Lotil sem se dolgoletnega študija – mislim, da je to trajalo vsaj 15 let – veliko časa sem prebil po arhivih in knjižnicah na Dunaju, v Trstu in tudi drugod in počasi stkal zgodbo.
Solkanski most je most presežkov. Je največji med železniškimi kamnitimi mostovi, kamniti most z največjim krožnim lokom na svetu, ki je bil kdajkoli zgrajen nad vodo, in največji most, zgrajen izključno iz rezanega, obdelanega kamna.
Že takrat, ko je most nastal, se je ponašal z največjim kamnitim lokom na svetu. Do tega pa je prišlo čisto slučajno. Ko so gradbeniki 1904 začeli z izkopi za temeljenje mostu z 80-metrskim lokom, so ugotovili, da na levem bregu Soče tla niso zadosti nosilna in so zaradi tega morali premakniti temelj mostu za 5 metrov in tako je prišlo do tega, da je nastal most z največjim kamnitim lokom na svetu.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Neveljaven email naslov