Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vse manj denarja za naložbe v šolski prostor

30.07.2018


Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih

Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.

Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.

Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:

»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«

Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.

Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.

»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«

V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”

Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.

»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani  je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«

Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Vse manj denarja za naložbe v šolski prostor

30.07.2018


Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih

Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.

Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.

Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:

»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«

Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.

Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.

»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«

V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”

Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.

»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani  je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«

Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.


29.06.2022

Toplotne obremenitve v mestih

V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.


28.06.2022

Med najboljšimi dirigenti tudi Slovenka

Andreja Šolar, akademska glasbenica, profesorica glasbe in predvsem dirigentka, je dirigirala že številnim orkestrom, tako simfoničnim kot pihalnim. Skoraj 18 let je dirigirala Orkestru slovenske vojske, zdaj pa gradi samostojno kariero in si prizadeva za širjenje dirigentskega znanja že med najmlajšimi. Prejšnji teden je v Brašovu v Romuniji na tekmovanju dirigentov simfoničnih orkestrov prejela tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo žensko dirigentko. Od 132 dirigentov iz 45 držav so naprej izbrali 60 izstopajočih, nato je prišla v finale med najboljše tri in osvojila omenjeni nagradi, kar je izjemen dosežek za slovensko dirigentko.


28.06.2022

Rana Plaza ni samo bangladeška stvar, ampak stvar celega sveta

28. junij 2022 je na koledarju, mi pa gremo zdaj nazaj vse do 24. aprila 2013. V bangladeški prestolnici Daki je bilo to jutro zadnje za 1.134 oseb, ki jih je zgodaj dopoldne pod seboj pokopala stavba, znana pod imenom Rana Plaza. V zgornjih nadstropjih te stavbe so bile tekstilne tovarne/šivalnice, ki so oblačila dobavljale tudi nekaterim v Sloveniji prisotnim trgovcem. V naslednjih minutah vas bomo v Inforetrospektivi spomnili na podrobnosti dogodka, predvsem pa poskušali ugotoviti, kakšen je njegov epilog – če je do njega seveda že prišlo.


24.06.2022

Na dopust z brezhibnim vozilom in spočiti

Pred nami je prvi počitniški konec tedna, zato je na slovenskih prometnicah pričakovati dolge kolone razbeljene pločevine. Projekcije kažejo, da bo promet to poletje še gostejši kot prejšnja leta, visoke cene pogonskih goriv pa ljudi povečini ne bodo odvrnile od dopusta. Pred potovanjem je zaželeno, da si vozniki na mobilne naprave naložijo aplikacijo o stanju na cestah. Nasvete za varno in čim manj stresno potovanje na dopust je z nami delil Erik Logar iz AMZS.


23.06.2022

Predsednik države izročil odlikovanja petim glasbenikom

Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, v zadnjih dneh podeljuje državna odlikovanja. Med njimi je odlikovanja namenil tudi slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 14. junija je srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk vročil Elzi Budau. 23. junija pa je podelil red za zasluge še petim glasbenikom: Mihi Dovžanu, Vladu Kreslinu, Ladu Leskovarju, Oto Pestnerju in Andreju Šifrerju.


22.06.2022

Razvojni izzivi Bele Krajine

O razvojnih izzivih, gospodarstvu, begu možganov in prometni povezanosti Bele Krajine s Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, in Francijem Bratkovičem, direktorjem Razvojnega centra Novo mesto.


21.06.2022

Brez dopisnikov bi bil javni servis osiromašen

Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik.


21.06.2022

Svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze

ALS je ena najtežjih nevroloških bolezni in je neozdravljiva. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo, največkrat se pojavi med 40. in 60. letom starosti. Osrednja slovesnost bo popoldan v Hotelu Mons v Ljubljani, na njej pa bodo zaznamovali 20. obletnico ustanovitve odbora za ALS pri Društvu distrofikov Slovenije in delovanja tima za ALS UKC Ljubljana. Petra Medved pa se je pogovarjala s strokovnim sodelavcem Društva Distrofikov Slovenije Iztokom Mrakom o bolezni ter o podpori, povezovanju in pomoči, ki jo v okviru odbora za ALS pri Društvu Distrofikov Slovenije ponudijo bolnikom in njihovim svojcem.


20.06.2022

Duševnih stisk pri mladih je še vedno veliko

Bliža se konec šolskega leta in razdelitev spričeval, v tem tednu bo na šolah s programi z omejitvijo vpisa potekal tudi 1. krog izbirnega postopka – ja, mnogi se konca pouka, učenja in domačih nalog veselijo, za nekatere pa je bil konec šolskega leta zelo naporen in stresen. Duševnih stisk je ob koncu šolskega leta več, ne smemo pa pozabiti, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi posledic covidnega obdobja še vedno zelo alarmantno. O duševnem zdravju mladih, koncu šoslkega leta in tudi o počitnicah smo se pogovarjali s klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Matejo Hudoklin.


20.06.2022

Eva Chemodanova

Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6 milijonov ljudi. Med njimi tudi mlada 17 let stara Eva Chemodanova. S svojo mamo je v Slovenijo prišla iz Kharkova. V času bivanja pri znancih so prišli do ugotovitve, da je pravi glasbeni talent. Klavir namreč igra že od 4 leta starosti. Po končanem šolanju si je zelo želela, da bi svoje izobraževanje lahko nadaljevala na akademiji za glasbo. Morda ji bo v bližnji prihodnosti s poučevanjem pomagala tudi najboljša slovenska pianistka.


17.06.2022

Tomo Križnar: "Dokler ti srce bije, upanje ostaja."

Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah vsiljenega mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot Celovit mirovni sporazum (Comprehensive Peace Agreement), domačini v Republiki Južni Sudan in v žrtvovanih Nubskih gorah in Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot Smrt zaradi miru (Death by Peace). Trohnenje 2022 ni samo film o trohnenju živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src in razuma v privilegiranih delih sveta.


19.06.2022

Od rib in školjk do samostanskih pojedin - vse to je Kouzina

Grčija je takoj za Hrvaško najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija Slovencev. Vendar večina izbere katerega od številnih grških otokov, manj je tistih, ki ostanejo na celini, pa še ti se običajno ustavijo le na Peloponezu. Mi smo se odpravili proti bolj vzhodni regiji oz. Centralni Makedoniji, kot temu delu države pravijo Grki. Na vzhodnem delu polotoka Halkidika se je v preteklem tednu končal zanimiv kulinarični festival Kouzina, obiskali pa smo tudi farmo školjk.


16.06.2022

Zgodnja poletna suša pustoši

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.06.2022

Zgodnja poletna suša pustoši

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.06.2022

Veliko zanimanja za preživljanje počitnic na Hrvaškem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.06.2022

Breme zelenega prehoda ne sme pasti le na voznike osebnih vozil

Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.


14.06.2022

Vojna v Ukrajini: ulični spopadi za Severodoneck

Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.


14.06.2022

Digitalni boni

Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.


13.06.2022

Boštjan Noč: "Ne vemo še, ali so bili usodni piki čebel ali splet okoliščin"

Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.


13.06.2022

Ena za reko: Zgodba Save

Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem.  Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.


Stran 50 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov