Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vse manj denarja za naložbe v šolski prostor

30.07.2018


Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih

Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.

Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.

Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:

»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«

Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.

Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.

»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«

V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”

Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.

»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani  je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«

Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Vse manj denarja za naložbe v šolski prostor

30.07.2018


Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih

Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.

Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.

Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:

»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«

Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.

Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.

»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«

V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”

Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.

»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani  je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«

Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.


05.04.2022

Naraščanje izdatkov za bolniška nadomestila

Trend naglega naraščanja izdatkov za bolniška nadomestila je opazen že od leta 2015 in močno zajeda v finance zdravstvene blagajne. Če je bilo lani teh stroškov že 497 milijonov evrov, prve ocene za letos kažejo, da bo ta znesek že skoraj 700 milijonov. Ključna razloga sta dva: prvi je izjemen razmah epidemije, drugi pa stalno povečevanje dolgotrajnih odsotnosti.


04.04.2022

Živela avtistična drugačnost!

Ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu bodo članice in člani Društva za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo ASPI na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 11. uri izvedli dogodek z naslovom Živela avtistična drugačnost! Mladostniki in odrasli s spektroavtistično motnjo v organizaciji Društva ASPI, Plesnega Epicentra Ljubljana in Zavoda Maja Weiss - Zavoda za kulturne dejavnosti bodo pripravili poleg kulturnega programa tudi prvi Flash Mob Dance z naslovom Samo ljubezen. Več pa v prispevku Petre Medved.


04.04.2022

Bo april postal mesec zastave?

V tem tednu bomo praznovali dan slovenske zastave. 7. aprila letos bo namreč minilo 147 let, odkar je v Ljubljani prvič zaplapolala slovenska trobojnica. Zakaj ves april ne bi posvetili naši zastavi, se sprašujejo in hkrati predlagajo v Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica. Kancler društva Anže Hobič nam je pojasnil razloge za to.


04.04.2022

Tereza Kesovija: "Silno se veselim koncerta, Slovenijo pa zares obožujem!"

Na Prvem programu Radia Slovenija smo pred nekaj dnevi posneli ekskluzivni pogovor z hrvaško glasbeno divo, pevko šansona in mediteranskega melosa, Terezo Kesovijo. Gostili smo jo pred njenim velikim ljubljanskim koncertom v Cankarjevem domu. Z Aido Kurtović sta med pogovorom nekaj pozornosti namenili tudi repertoarju, s katerim se bo konec aprila predstavila občinstvu v Sloveniji. Intervju in koncert Tereze Kesovije, ki ga bo snemala naša radijska ekipa, bomo naknadno predvajali v oddaji Sobotni glasbeni večer.


01.04.2022

Znane so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti

Program Za ženske v znanosti, ki ga pri nas že 16. leto organizirata L'Oreal Adria in Nacionalna komisija za Unesco, je namenjen spodbujanju mladih znanstvenic naravoslovno-tehničnih in medicinskih smeri na njihovi karierni pot. Med mladimi doktorji znanosti je danes sicer že več kot polovica žensk (54%), a se njihov delež na višjih znanstvenih pozicijah občutno zmanjša. Na fakultetah v Evropski uniji in ZDA je delež žensk med 20 in 33 odstotki. Na področjih, kot je inženirstvo, pa pade celo na 5 odstotkov. Kar polovica znanstvenic že po petih letih obupa nad kariero na znanstveni ustanovi. To je le nekaj statističnih podatkov, ki so jih izpostavili ob letošnji razglasitvi najboljših, in ki pričajo, da je pot do uspešne kariere v znanosti za ženske še vedno precej zahtevnejša. Toplotna stikala, energija iz odpadkov in širjenje organizmov po planetu Vsekakor pa kvaliteta raziskovalnega dela letošnjih štipendistk priča tako o njihovem vrhunskem znanstvenem prispevku, kakor o aktualnosti njihovih raziskav. Kemijska tehnologinja Tina Kegl se je osredotočila na pridobivanje energije – predvsem bioplinov – in koristnih produktov iz organskih odpadko; Katja Klinar razvoju toplotnih stikal in toplotnih diod, ki bodo v prihodnosti lahko pomembno prispevala k, denimo, zmanjšanju toplotnih izgub v stavbah; biologinja dr. Eva Turk pa je razvila metodo, s katero je mogoče določiti najverjetnejšo pot širjenja družine pajkov zlatih mrežarjev po svetu in določiti, od kod izvirajo. To metodo pa je ob ustreznih podatkih mogoče aplicirati tudi na druge organizme. Foto: Jani Ugrin


01.04.2022

Onesnaževala v vodah

V vsakdanjem življenju uporabljamo na tisoče kemikalij, česar se pogosto niti ne zavedamo, kot tudi ne njihovega vpliva na okolje. Vse te snovi namreč puščajo svoje sledi tudi v naravi, še zlasti v vodnih virih, saj jih voda zaradi svoje narave topi. V okviru mednarodnega projekta boDEREC-CE so raziskovalci Naravoslovnotehniške fakultete v sodelovanju z Javnim podjetjem VOKA SNAGA preverjali vsebnost novodobnih onesnaževal v podzemnih in površinskih vodah v celotni Ljubljanski kotlini, vzorci so bili odvzeti tudi po nekaterih lokacijah na Gorenjskem. Pričakovano slabše je stanje površinskih voda, v katerih je bilo najti pesticide, hormone, zdravila, tudi kofein. Za podzemne vode zaenkrat večje nevarnosti ni, a je treba postoriti vse, da se jih zaščiti. O tem kaj onesnaževala v površinskih ter plitvih in globokih podzemnih vodah pomenijo za kakovost vode in siceršen vpliv na okolje, se je z dr. Mihaelom Brenčičem z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani pogovarjal Peter Močnik.


31.03.2022

Naredite varnostno kopijo DANES

Zavedanje, da lahko zaradi izsiljevalskih virusov izgubimo vse podatke, ki jih hranimo v osebnem računalniku, na telefonu ali v drugih napravah, s katerimi se povezujemo s svetovnim spletom, še vedno ni prav visoko. Dokler se ne zgodi nam, imamo občutek, da goljufi z izsiljevalskim virusom zašifrirajo podatke in tako rekoč onesposobijo računalnik drugim, manj pazljivim in razgledanim glede tega. Vendar pa, če vas zdaj vprašamo, kdaj ste naredili zadnje varnostne kopije podatkov s svojih naprav, vemo, da so odgovori porazni. Najbrž se ne spomnite, ali pa tega niste naredili še nikoli. In tudi zdaj, ko smo vas spomnili, da je to nujno početi v nekih časovnih intervalih, ste najbrž rekli – bom jutri. Pa imamo dobre razloge za odlašanje? Več Cirila Štuber v pogovoru s Tadejem Hrenom strokovnim sodelavcem pri Si-Certu.


31.03.2022

V Latviji so še precej povezani z Rusijo, kar ne pomeni, da podpirajo Putina

Kakšno je vzdušje v baltskih državah, ko divja vojna v Ukrajini. Litva, Latvija in Estonija mejijo na Rusijo in so hkrati članice zveze NATO. Poleg tega imajo velik delež rusko govorečega prebivalstva. Utrip v pribaltskih državah spremlja Gašper Andrinek.


31.03.2022

V Latviji so še precej povezani z Rusijo, kar ne pomeni, da podpirajo Putina

Kakšno je vzdušje v baltskih državah, ko divja vojna v Ukrajini. Litva, Latvija in Estonija mejijo na Rusijo in so hkrati članice zveze NATO. Poleg tega imajo velik delež rusko govorečega prebivalstva. Utrip v pribaltskih državah spremlja Gašper Andrinek.


30.03.2022

Mnenje otrok šteje!

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


29.03.2022

V Ukrajini spopadi, v Carigradu pogajanja

Ukrajinski pogajalci si na pogovorih želijo doseči premirje med sprtima stranema, da bi preprečili še večjo humanitarno katastrofo. Vodja ukrajinske diplomacije Dmitro Kuleba je poudaril, da se ne bodo pogajali o zamenjavi ukrajinskega vodstva, predaji ozemelj ali suverenosti. Rusija med drugim zahteva, da Ukrajina opusti načrte o vstopu v zvezo NATO. Iz Kijeva pa so sporočili, da so glede tega vprašanja pripravljeni sprejeti kompromis.


28.03.2022

Souporaba avtomobilov je za mnoge cenejša kot lastništvo

V Sloveniji je souporaba avtomobilov mogoča že v kar nekaj urbanih središčih; v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Murski Soboti in v Novem mestu, sistem souporabe avtomobilov pa seže tudi do letališča Brnik. Največji ponudnik, Avantcar je imel ob svojih začetkih pred šestimi leti v svojem sistemu 30 vozil na 12 lokacijah, danes pa že 350 vozil na 130 lokacijah. Počasi se uveljavlja tudi ponudnik ShareAndGo, ki pa ima težave s parkirišči, saj večina pripada prvemu ponudniku. Zanimivo je, da se je od leta 2019 začela vzpostavljati tudi platforma Giro Car Share, prek katere lahko lastniki avtomobilov te delijo z drugimi. Namesto, da bi med delovnim časom oz. takrat, ko jih ne potrebujejo, ti stali v garažah ali na parkiriščih, jih oddajo najemnikom. Danes si bomo pobliže ogledali, kako deluje souporaba nelastniških avtomobilov, ki je zaradi koronskih ukrepov zadnji dve leti stagnirala, zdaj pa doživlja novo pomlad.Več o tem Cirila Štuber.


25.03.2022

Težave z nastopi ruskih in ukrajinskih šahistov na evropskem prvenstvu

Jutri se bo v Termah Čatež začelo evropsko šahovsko posamično prvenstvo. Žal bo zaradi tragičnih dogodkov v Ukrajini okrnjeno, čeprav bo vseeno prišlo nekaj ukrajinskih šahistk in šahistov. Pred dnevi so tudi številni ruski vrhunski šahisti na čelu z izzivalcem svetovnega prvaka Janom Nepomnjaščijem napisali odprto pismo proti vojni. O organizacijskih izzivih in nastopih naših šahistk in šahistov v enajstih kolih evropskega prvenstva se je Tomaž Gerden pogovarjal s podpredsednico Slovenske šahovske zveze Darjo Kapš.


25.03.2022

Etika v vojni fotografiji

Presunljive fotografije so stalnica prvih strani tiskanih in elektronskih medijev. S fotografijami z vojnih območjih po eni strani dokumentiramo dogajanje, ki bi ga brez tega bilo mogoče zanikati, po drugi strani pa so nazorne fotografije lahko tudi vdor v zasebnost posameznikov, ki smo jih ujeli v najobčutljivejšem položaju v njihovih življenjih. Fotografa omejuje in kultivira etični kodeks, zadnji filter pa so seveda uredniki medijskih hiš, ki odločajo, katera fotografija bo objavljena in katera ne. O vojni fotografiji se je Rok Valenčič pogovarjal s fotografinjo Manco Juvan.


24.03.2022

Fenomen slovenskega športa

Slovenski športnice in športniki v različnih panogah dosegajo vrhunske rezultate. Na nedavnih olimpijskih igrah v Pekingu je Slovenija z osvojenimi sedmimi kolajnami glede na število prebivalcev zasedla drugo mesto med vsemi državami udeleženkami. O receptu za odličnost slovenskega športa in napakah staršev pri uvajanju otrok v šport smo se pogovarjali s športno psihologinjo Andrejo Holsedl.


24.03.2022

Tribuna za javno RTV

Na javni tribuni o razmerah na RTV Slovenija so govorci v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani opozorili na pritiske na zaposlene in predstavili peticijo za javno radiotelevizijo.


23.03.2022

Muzej vojnega otroštva

V Bosni in Hergcegovini na grozote vojne, predvsem na to, kako jo doživljajo otroci, opominja muzej vojnega otroštva. V Sarajevu so ga odprli pred petimi leti, že leto kasneje ga je Svet Evrope razglasil za muzej leta. V njem je danes 5000 eksponatov iz 15 območij vojn in konfliktov, največ iz Bosne in Hercegovine. Svoje izpostave (oddelke) imajo tudi v New Yorku, Haagu in Kijevu. Osebju iz ukrajinskega glavnega mesta so pomagali pobegniti, ko so se začeli ruski napadi, z njimi pa žal tudi nova pričevanja in spomini na odraščanje v vojni.


23.03.2022

"Država mora nehati vlagati v fosilni kapital in sredstva nameniti za zeleni prehod"

V ospredju delovanja gibanja Mladi za podnebno pravičnost je socialno pravičen in bolj ambiciozen zeleni prehod, ki bo v svoje bistvo postavljal dejanske potrebe ljudi in narave, ne pa interesov kapitala. Njihove zahteve po spremembah izhajajo iz večletnega omejevanja možnosti demokratičnega odločanja državljank in državljanov, saj se po njihovem vse pomembne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati, v kabinetih odločevalcev. Sami so ubrali drugačen pristop, šli so do ljudi in njihove predloge vključili v nabor zahtev, na koncu so jih zapisali 29.


22.03.2022

Pomoč beguncem je lahko tudi krinka za zlorabo ali trgovino z ljudmi

Iz Ukrajine je doslej pobegnilo skoraj 3,5 milijona ljudi, so danes sporočili Združeni narodi in pri tem pohvalili ukrajinske sosede za pomoč. Največ beguncev, več kot dva milijona, je prečkalo mejo s Poljsko. Iz Poljske in Romunije pa že poročajo o kriminalnih dejanjih, o izkoriščanju stisk žensk in o zlorabah pod pretvezo nudenja pomoči. O trgovini z ljudmi v luči vojne v pogovoru s Katjušo Popović iz Društva Ključ – centra za boj proti trgovanju z ljudmi.


22.03.2022

Miha Lampreht o dogajanju v Ukrajini

27. dan vojne v Ukrajini, 3,5 milijona beguncev, skupaj 10 milijonov razseljenih ljudi. Aktualno dogajanje komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.


Stran 58 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov