Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih

Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.

Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.

Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:

»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«

Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.

Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.

»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«

V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: “Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”

Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.

»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani  je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«

Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.