Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
31. julija praznuje Harry Potter
Uročeni smo bili pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je izšla prva od sedmih knjig v seriji Harry Potter. Prvi natis je v trdi vezavi štel le 500 izvodov, danes so številke precej drugačne – 500 milijonov prodanih knjig po vsem svetu in okoli 8 milijard zaslužka kinematografov. Idejo o mladem čarovniku Harryju Potterju je avtorica J. K. Rowling dobila leta 1990, na vlaku iz Manchestra v London, na vlaku, ki je zamujal. In zamudili so tudi številni založniki, ki so avtorici sprva zapirali vrata – 26. junija leta 1997 pa je le izšla prva knjiga. Takrat je bila Nika Kovač, oboževalka govorečih slik, letečih avtomobilov in čarovniških palic, danes pa antropologinja in sociologinja, stara štiri leta.
“Prvih pet knjig mi je na glas bral oče, ker sama še nisem znala brati. Tako kot je rastel Harry, sem z njim rastla tudi jaz.”
Serija je v fantazijsko vesolje pritegnila tudi odrasle. Kar 55 odstotkov bralcev naj bi sodilo v t.i. skupino mlajših odraslih in starejših. Fantazijska književnost je žanr, ki pritegne. Se pa sodobna fantazija razlikuje od tiste klasične – je bolj kompleksna, obsežnejša, s številnimi liki, nemalokrat pa tudi z izmišljeno zgodovino in celo izmišljenim – v primeru Harryja Potterja – »čarovniškim« jezikom. Nenavadna, izmišljena imena, besedni triki in izpeljanke so zalogaj tudi za prevajalce. Harry Potter je sicer preveden v več kot 79 jezikov, tudi v latinščino in starodavno grščino. Mladi čarovnik, ki še danes ohranja magičnost. Je pa čaranje in svet magije ob izidu prve knjige povzročilo tudi razburjenje. In celo poskuse prepovedi branja.
“Moje sošolke, ki so obiskovale verouk, niso smele brati te knjige.”
»Bradavičarka« je znamenita šola, kamor mladi čarovniki prispejo s posebnim vlakom, ki odpelje z londonske železniške postaje King’s Cross, s perona 9 in ¾. Danes je to množično obiskana turistična atrakcija – v filmu gre za opečnat steber, v katerega “izginejo” bodoči čarovniki. V realnosti pa to pomeni tudi nemalo poškodb, tistih, ki so omenjeno dejansko poskusili in potem s poškodovano glavo končali pred stebrom. Bunkeljni (tisti, ki ne znajo čarati) pač lahko v fantazijski svet vstopijo samo s pomočjo knjig, filmov, zabaviščnih parkov, ipd. Na priljubljenost malega čarovnika kaže tudi knjižnična izposoja – v slovenskih splošnih knjižnicah je Harry Potter tudi po 20-ih letih redno med desetimi najbolj izposojanimi knjigami.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
31. julija praznuje Harry Potter
Uročeni smo bili pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je izšla prva od sedmih knjig v seriji Harry Potter. Prvi natis je v trdi vezavi štel le 500 izvodov, danes so številke precej drugačne – 500 milijonov prodanih knjig po vsem svetu in okoli 8 milijard zaslužka kinematografov. Idejo o mladem čarovniku Harryju Potterju je avtorica J. K. Rowling dobila leta 1990, na vlaku iz Manchestra v London, na vlaku, ki je zamujal. In zamudili so tudi številni založniki, ki so avtorici sprva zapirali vrata – 26. junija leta 1997 pa je le izšla prva knjiga. Takrat je bila Nika Kovač, oboževalka govorečih slik, letečih avtomobilov in čarovniških palic, danes pa antropologinja in sociologinja, stara štiri leta.
“Prvih pet knjig mi je na glas bral oče, ker sama še nisem znala brati. Tako kot je rastel Harry, sem z njim rastla tudi jaz.”
Serija je v fantazijsko vesolje pritegnila tudi odrasle. Kar 55 odstotkov bralcev naj bi sodilo v t.i. skupino mlajših odraslih in starejših. Fantazijska književnost je žanr, ki pritegne. Se pa sodobna fantazija razlikuje od tiste klasične – je bolj kompleksna, obsežnejša, s številnimi liki, nemalokrat pa tudi z izmišljeno zgodovino in celo izmišljenim – v primeru Harryja Potterja – »čarovniškim« jezikom. Nenavadna, izmišljena imena, besedni triki in izpeljanke so zalogaj tudi za prevajalce. Harry Potter je sicer preveden v več kot 79 jezikov, tudi v latinščino in starodavno grščino. Mladi čarovnik, ki še danes ohranja magičnost. Je pa čaranje in svet magije ob izidu prve knjige povzročilo tudi razburjenje. In celo poskuse prepovedi branja.
“Moje sošolke, ki so obiskovale verouk, niso smele brati te knjige.”
»Bradavičarka« je znamenita šola, kamor mladi čarovniki prispejo s posebnim vlakom, ki odpelje z londonske železniške postaje King’s Cross, s perona 9 in ¾. Danes je to množično obiskana turistična atrakcija – v filmu gre za opečnat steber, v katerega “izginejo” bodoči čarovniki. V realnosti pa to pomeni tudi nemalo poškodb, tistih, ki so omenjeno dejansko poskusili in potem s poškodovano glavo končali pred stebrom. Bunkeljni (tisti, ki ne znajo čarati) pač lahko v fantazijski svet vstopijo samo s pomočjo knjig, filmov, zabaviščnih parkov, ipd. Na priljubljenost malega čarovnika kaže tudi knjižnična izposoja – v slovenskih splošnih knjižnicah je Harry Potter tudi po 20-ih letih redno med desetimi najbolj izposojanimi knjigami.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov