Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjetka Medved Mrvar o novostih
Vsi upokojenci so danes poleg julijske pokojnine prejeli tudi letni dodatek
Spremenjene so tudi meje petih razredov, po katerih se določi pripadajoča višina regresa. Do dodatka je upravičenih skoraj 605 tisoč uživalcev in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo za dodatek namenil skoraj 120 milijonov evrov. Najvišji letni dodatek v višini 410 evrov so prejeli upokojenci s pokojnino v višini do 450 evrov, teh je nekaj več kot 121 tisoč. Najnižji letni dodatek, 100 evrov, pa bodo prejeli tisti, ki imajo pokojnino višjo kot 780 evrov. Teh je približno 165 tisoč. Vmes so še tri različne višine dodatka. Nekateri so dobili 270, drugi 210 in nekateri 160 evrov – odvisno od višine pokojnine. Obstajajo še nekatere izjeme. Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjetka Medved Mrvar je pojasnila:
V več kot 74 tisoč primerih bo letni dodatek obračunan in izplačan v sorazmernem delu, ker imajo uživalci tudi pokojnino odmerjeno v sorazmernem delu.
Tako kot lani se tudi letos pri obračunu višine dodatka upošteva znesek tuje pokojnine. ZPIZ je več kot 125 tisoč uživalcev pozval, naj posredujejo dokazilo o višini tuje pokojnine. Večini navedenim uživalcem, ki so posredovali izjave, bo v juliju 2018 izplačan letni dodatek v skupni višini 14,7 milijona evrov.
Če bo zavod dokazilo o višini tuje pokojnine prejel do 30. septembra 2018, bo letni dodatek izplačan septembra ali decembra 2018. Če pa zavod podatka o višini tuje pokojnine ne bo prejel do 30. septembra 2018, se bo letni dodatek izplačal v višini 100 evrov oziroma v pripadajočem sorazmernem delu v decembru 2018.
Upravičencem, ki bodo pokojnino ali nadomestilo prvič prejeli po juliju letos, bodo letni dodatek nakazali skupaj z izplačilom prve pokojnine oziroma nadomestila. Do letnega dodatka so upravičeni tudi prejemniki invalidskih nadomestil. Gre za tri različne višine od 100 do 210 evrov. Najvišjega bodo dobili tisti z nadomestilom do 650 evrov, najnižjega pa tisti z nadomestilom nad 780 evri.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjetka Medved Mrvar o novostih
Vsi upokojenci so danes poleg julijske pokojnine prejeli tudi letni dodatek
Spremenjene so tudi meje petih razredov, po katerih se določi pripadajoča višina regresa. Do dodatka je upravičenih skoraj 605 tisoč uživalcev in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo za dodatek namenil skoraj 120 milijonov evrov. Najvišji letni dodatek v višini 410 evrov so prejeli upokojenci s pokojnino v višini do 450 evrov, teh je nekaj več kot 121 tisoč. Najnižji letni dodatek, 100 evrov, pa bodo prejeli tisti, ki imajo pokojnino višjo kot 780 evrov. Teh je približno 165 tisoč. Vmes so še tri različne višine dodatka. Nekateri so dobili 270, drugi 210 in nekateri 160 evrov – odvisno od višine pokojnine. Obstajajo še nekatere izjeme. Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjetka Medved Mrvar je pojasnila:
V več kot 74 tisoč primerih bo letni dodatek obračunan in izplačan v sorazmernem delu, ker imajo uživalci tudi pokojnino odmerjeno v sorazmernem delu.
Tako kot lani se tudi letos pri obračunu višine dodatka upošteva znesek tuje pokojnine. ZPIZ je več kot 125 tisoč uživalcev pozval, naj posredujejo dokazilo o višini tuje pokojnine. Večini navedenim uživalcem, ki so posredovali izjave, bo v juliju 2018 izplačan letni dodatek v skupni višini 14,7 milijona evrov.
Če bo zavod dokazilo o višini tuje pokojnine prejel do 30. septembra 2018, bo letni dodatek izplačan septembra ali decembra 2018. Če pa zavod podatka o višini tuje pokojnine ne bo prejel do 30. septembra 2018, se bo letni dodatek izplačal v višini 100 evrov oziroma v pripadajočem sorazmernem delu v decembru 2018.
Upravičencem, ki bodo pokojnino ali nadomestilo prvič prejeli po juliju letos, bodo letni dodatek nakazali skupaj z izplačilom prve pokojnine oziroma nadomestila. Do letnega dodatka so upravičeni tudi prejemniki invalidskih nadomestil. Gre za tri različne višine od 100 do 210 evrov. Najvišjega bodo dobili tisti z nadomestilom do 650 evrov, najnižjega pa tisti z nadomestilom nad 780 evri.
Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.
Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.
Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.
Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.
Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik
Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.
Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!
Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.
Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.
Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.
V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru.
V Koordinaciji novinarskih sindikatov na Radioteleviziji Slovenija so danes še dodatno zaostrili stavko. S celodnevno prekinitvijo dela na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru tako zagotavljajo le minimum opravljanja javne službe. Na novinarski konferenci pred stavbo Televizije so zaposleni vnovič opozorili na cenzuro programa, na nezakonitost ukinjanja in premeščanja vsebin iz Programsko-produkcijskega načrta, na kršenje stavkovnih pravic ter predvsem na nižanje avtonomnosti javnega zavoda.
Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zelo dobro pozna pomen javne radiotelevizije in ve, kako tesno so invalidi povezani z RTV Slovenija.
Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.
Ob dnevu slovenskega športa je bil gost prof.dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi vodja raziskovalne skupine SLOfit in nekdanji vrhunski športnik.
Neveljaven email naslov