Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoljevarstvene organizacije so današnji dan razglasile za dan ekološkega dolga. Od danes naprej celo človeštvo živi na kredit!
Od danes naprej človeštvo živi na kredit!
Dan ekološkega dolga je sredi 70. let prejšnjega stoletja prvič objavil Andrew Simms iz britanskega miselnega inkubatorja New Economics Foundation, partnerska organizacija Global Footprint Network pa vsako leto s kampanjo opozarja na ta dan. Kaj pravzaprav pomeni dan ekološkega dolga? Gaja Brecelj iz društva Umanotera pojasnjuje, da gre za dan, ko smo porabili vse naravne vire, ki jih imamo na voljo do konca leta.
Za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali skoraj 1,7 planeta. Ob sedanjih svetovnih trendih naraščajočih pritiskov na ekosisteme pa dan ekološkega dolga vsako leto nastopi dva do tri dni bolj zgodaj. To, dokazuje da se do našega planeta obnašamo izredno neodgovorno! Leon Kebe iz WWF Adria, dela svetovne organizacije za varstvo okolja, opozarja na potrošništvo kot največji vzrok za trenutno stanje na našem planetu.
Iz leta v leto porabimo več in cel svet je potrošniško, neodgovorno usmerjen
Vzroki so v prekomernem trošenju naravnih dobrin in nebrzdani gospodarski rasti, še opozarja Gaja Brecelj iz društva Umanotera
Od okolja v katerem živimo, se pravi zraka, ki ga dihamo, vode, ki jo pijemo, zemlje na kateri pridelujemo hrano, od tega smo življensko odvisni. Posledice stremljenja po nebrzdani gospodarski rasti, se kažejo prav v uničevanju tega istega okolja, ki nam omogoča preživetje
Posledice življenja čez mejo planeta že občutimo v obliki vremenskih ekstremov, podnebnih sprememb, izginjanju gozdov, pomanjkanju vode, in v strmem upadanju globalne biodiverzitete, poudarja Leon Kebe.
Od leta 1970, ko smo prvič presegli sposobnost regeneracije planeta, je na svetu za polovico manj živali kot jih je bilo tedaj
Glede na poročilo o stanju našega planeta, vse države v naši regiji živijo preko svojih naravnih kapacitet. Slovenija pa je najslabša, saj je v ekološki dolg stopila že 12. maja. Največji problem pri nas predstavlja zavržena hrana in izpusti toplogrednih plinov.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Okoljevarstvene organizacije so današnji dan razglasile za dan ekološkega dolga. Od danes naprej celo človeštvo živi na kredit!
Od danes naprej človeštvo živi na kredit!
Dan ekološkega dolga je sredi 70. let prejšnjega stoletja prvič objavil Andrew Simms iz britanskega miselnega inkubatorja New Economics Foundation, partnerska organizacija Global Footprint Network pa vsako leto s kampanjo opozarja na ta dan. Kaj pravzaprav pomeni dan ekološkega dolga? Gaja Brecelj iz društva Umanotera pojasnjuje, da gre za dan, ko smo porabili vse naravne vire, ki jih imamo na voljo do konca leta.
Za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali skoraj 1,7 planeta. Ob sedanjih svetovnih trendih naraščajočih pritiskov na ekosisteme pa dan ekološkega dolga vsako leto nastopi dva do tri dni bolj zgodaj. To, dokazuje da se do našega planeta obnašamo izredno neodgovorno! Leon Kebe iz WWF Adria, dela svetovne organizacije za varstvo okolja, opozarja na potrošništvo kot največji vzrok za trenutno stanje na našem planetu.
Iz leta v leto porabimo več in cel svet je potrošniško, neodgovorno usmerjen
Vzroki so v prekomernem trošenju naravnih dobrin in nebrzdani gospodarski rasti, še opozarja Gaja Brecelj iz društva Umanotera
Od okolja v katerem živimo, se pravi zraka, ki ga dihamo, vode, ki jo pijemo, zemlje na kateri pridelujemo hrano, od tega smo življensko odvisni. Posledice stremljenja po nebrzdani gospodarski rasti, se kažejo prav v uničevanju tega istega okolja, ki nam omogoča preživetje
Posledice življenja čez mejo planeta že občutimo v obliki vremenskih ekstremov, podnebnih sprememb, izginjanju gozdov, pomanjkanju vode, in v strmem upadanju globalne biodiverzitete, poudarja Leon Kebe.
Od leta 1970, ko smo prvič presegli sposobnost regeneracije planeta, je na svetu za polovico manj živali kot jih je bilo tedaj
Glede na poročilo o stanju našega planeta, vse države v naši regiji živijo preko svojih naravnih kapacitet. Slovenija pa je najslabša, saj je v ekološki dolg stopila že 12. maja. Največji problem pri nas predstavlja zavržena hrana in izpusti toplogrednih plinov.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov