Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da ne doživimo toplotnega šoka je potrebno upoštevati par preprostih nasvetov
Še pred tednom dni smo poročali o vročini v zahodnem delu Evrope, zdaj pa ta nekaj dni vztraja tudi pri nas in zaradi tega so na ARSU v ponedeljek razglasili prvi letošnji vročinski val. Ta je zajel npr. tudi Nemčijo, Madžarsko in balkanske države; na Hrvaškem so v obalnih delih zaradi temperatur, ki bi se lahko povzpele do 37 stopinj C, razglasili rdeči alarm. Tudi pri nas ne bo veliko hladneje, danes naj bi najvišje dnevne temperature dosegle 34 oz. na Goriškem in v Vipavski dolini 36 stopinj C.
Visoke temperature najbolj prizadenejo starejše, otroke in bolnike, ljudi, ki delajo na prostem, ter tiste s slabšim socialno-ekonomskim statusom. V izogib nevšečnostim z zdravjem, ki so posledica vročine in jih v urgentnih centrih po Sloveniji beležijo praktično vsako leto, smo vas s pomočjo dr. Simone Perčič z NIJZ in mag. Tanje Cegnar z ARSA spomnili na nekaj preventivnih ukrepov:
- telo izgublja temperaturo z znojenjem, zato je potrebno v teh dneh piti dovolj vode. Pijemo jo v krajših presledkih in ne naenkrat. Ni priporočljivo pitje alkohola in kofeinskih pripravkov, saj povzročijo hitrejše odvajanje vode.
- jejmo dovolj sadja in zelenjave. Na našem jedilniku naj bo lahka, nemastna prehrana. Glavni obrok lahko zaužijemo nekoliko pozneje v dnevu, ko ni več tako vroče.
- v času največje vročine, med 12. in 17. se umaknemo v zaprte prostore. Prav tako se športnih aktivnosti lotimo šele zvečer ali zgodaj zjutraj.
- pred UV sevanjem se bomo najbolje zaščitili, če gremo v gozd ali z dolgimi oblačili, klobučkom, sončnimi očali in kremo.
- pokrivanje dojenčkov, ki so v vozičkih, z lahkimi odejami ni dobro.
- otrok ne puščajo v vozilu na vročini, saj je to kot pečica – se zelo hitro segreje. Tudi na pot se odpravimo vsaj 5 minut prej, da lahko prezračimo vozilo. Ko pa smo v njem, naj ne bo temperatura prenizka. Pred postankom jo zvišajmo, da čim bolj izenačimo notranjo in zunanjo temperaturo.
Če pri sebi ali drugih opazite znake toplotnega šoka, kot so dehidracija, vrtoglavica, motnje koncentracije ali hitrejši srčni utrip, se takoj umaknite v senco, pokličite zdravniško pomoč in mirujte.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Da ne doživimo toplotnega šoka je potrebno upoštevati par preprostih nasvetov
Še pred tednom dni smo poročali o vročini v zahodnem delu Evrope, zdaj pa ta nekaj dni vztraja tudi pri nas in zaradi tega so na ARSU v ponedeljek razglasili prvi letošnji vročinski val. Ta je zajel npr. tudi Nemčijo, Madžarsko in balkanske države; na Hrvaškem so v obalnih delih zaradi temperatur, ki bi se lahko povzpele do 37 stopinj C, razglasili rdeči alarm. Tudi pri nas ne bo veliko hladneje, danes naj bi najvišje dnevne temperature dosegle 34 oz. na Goriškem in v Vipavski dolini 36 stopinj C.
Visoke temperature najbolj prizadenejo starejše, otroke in bolnike, ljudi, ki delajo na prostem, ter tiste s slabšim socialno-ekonomskim statusom. V izogib nevšečnostim z zdravjem, ki so posledica vročine in jih v urgentnih centrih po Sloveniji beležijo praktično vsako leto, smo vas s pomočjo dr. Simone Perčič z NIJZ in mag. Tanje Cegnar z ARSA spomnili na nekaj preventivnih ukrepov:
- telo izgublja temperaturo z znojenjem, zato je potrebno v teh dneh piti dovolj vode. Pijemo jo v krajših presledkih in ne naenkrat. Ni priporočljivo pitje alkohola in kofeinskih pripravkov, saj povzročijo hitrejše odvajanje vode.
- jejmo dovolj sadja in zelenjave. Na našem jedilniku naj bo lahka, nemastna prehrana. Glavni obrok lahko zaužijemo nekoliko pozneje v dnevu, ko ni več tako vroče.
- v času največje vročine, med 12. in 17. se umaknemo v zaprte prostore. Prav tako se športnih aktivnosti lotimo šele zvečer ali zgodaj zjutraj.
- pred UV sevanjem se bomo najbolje zaščitili, če gremo v gozd ali z dolgimi oblačili, klobučkom, sončnimi očali in kremo.
- pokrivanje dojenčkov, ki so v vozičkih, z lahkimi odejami ni dobro.
- otrok ne puščajo v vozilu na vročini, saj je to kot pečica – se zelo hitro segreje. Tudi na pot se odpravimo vsaj 5 minut prej, da lahko prezračimo vozilo. Ko pa smo v njem, naj ne bo temperatura prenizka. Pred postankom jo zvišajmo, da čim bolj izenačimo notranjo in zunanjo temperaturo.
Če pri sebi ali drugih opazite znake toplotnega šoka, kot so dehidracija, vrtoglavica, motnje koncentracije ali hitrejši srčni utrip, se takoj umaknite v senco, pokličite zdravniško pomoč in mirujte.
Nicola Salvi se je rodil 6. avgusta leta 1697 v Rimu. Da je bil domačin, mu je pomagalo tudi pri pridobivanju naročila za vodnjak. Bil je namreč eden od arhitektov, ki so se potegovali za naročilo takratnega vladarja mesta, papeža Klemna XII. Gradnjo so financirali z dobičkom od loterije, po predračunu naj bi stala slabih 18000 skudov, valute takratnega časa, a je bila seveda dražja in tudi daljša, kot so sprva načrtovali.
Če Trump uresniči nove carine na kitajsko blago, tudi Evropa ne bo izšla brez gospodarskih prask.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s tistimi, ki so preživeli holokavst. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi. Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa (ob 75. obletnici spomina na genocid Romov) obiskala Krakov in Auschwitz, je pripravila Darja Pograjc.
O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Zdaj, ko sodni zaostanki niso več sistemski problem slovenskega sodstva so se na sodiščih osredotočili na kakovost. Med drugim tudi s posebnim projektom Izboljšanje kakovosti sodstva. Namenjen je sodnikom in sodnemu osebju, pa tudi strankam. Projekt – doma sicer v ospredju zaradi visokih stroškov, ki pa so v večjem delu pokriti iz evropskih sredstev – ni ostal neopažen. Je eden od štirih finalistov v izboru za nagrado Kristalna tehtnica sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. Najpomembnejši del projekta je spletna stran »nasodiscu.si«, pripravili pa so tudi 16 različnih brošur o najpogostejših sodnih postopkih.
Po 32 letih je konec sporazuma INF (Intermediate – Range Nuclear Forces ) o prepovedi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega, ki očitno roma na smetišče zgodovine. Medtem, ko Moskva najbrž želi nov celovit sporazum o strateški varnosti z Washingtonom, hočejo Američani v nove varnostne dogovore očitno vključiti tudi Kitajsko, ki pa te ponudbe zavrača. Z današnjim koncem sporazuma, ki je veljal za enega poglavitnih stebrov varnosti na stari celini in nadzora nad jedrsko oborožitvijo, smo očitno pred izzivi nove varnostne arhitekture, kar bo zahteven zalogaj. Zlasti v ozračju povečane napetosti in nezaupanja, ko sta še vedno najmočnejši jedrski sili, Amerika in Rusija, dve od devetih držav z jedrskim orožjem za množično uničenje Planeta. O tem, ali smo pred novim ciklom oboroževalne tekme in ali se vrača hladna vojna, smo se pogovarjali s politično analitičarko s škotske univerze St. Andrews, dr. Matejo Peter.
Vroče poletje je v sosednji Italiji še bolj razgrel Josip Broz Tito. Občinski svet v Parmi je, kot poroča dopisnik Janko Petrovec, razpravljal prav o nekdanjem jugoslovanskem predsedniku oziroma o odpravi ulice z njegovim imenom.
V prvih petih dneh julija smo v Sloveniji našteli več kot 22 tisoč udarov strel, kar je več kot desetina letne količine, ki znaša okoli 200 tisoč udarov. Kako se pred strelo zavarujemo v gorah pogosto slišimo, manj pogosto pa o nevarnosti kopanja v morju, jezerih in rekah med poletno nevihto. O zmanjšanju verjetnosti udara strele med nevihto smo se pogovarjali z Goranom Milevom, vodjo področja sistema Skalar pri Elektroinštitutu Milan Vidmar.
V Šanghaju so pogajalci sklenili 12. krog trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je bilo današnje srečanje kratko, ameriški finančni minister Steven Mnuchin in trgovinski predstavnik Robert Lighthizer, ki sta vodila delegacijo ZDA, izjav nista dajala. Zadnja v nizu pogajanj so se v Šanghaju začela v torek, zasenčil pa jih je ameriški predsednik Donald Trump, ki je v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju Twitter med drugim Peking posvaril, naj s sklepanjem sporazuma ne čaka na ameriške volitve leta 2020.
Skoraj tri četrtine oziroma 73 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji si je lani privoščilo enotedenske letne počitnice; počitnice si je prej privoščilo gospodinjstvo z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom kot enočlansko gospodinjstvo, pojasni Karmen Hren, SURS: "Vsaj enega zasebnega potovanja se je lani udeležilo 69% prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več - kar je za 3-odstotne točke več kot v letu 2017. 40% teh je bilo opravljenih v Sloveniji, 60 v tujini. Nobeno presenečenje ni, da je med najbolj obiskanimi Hrvaška, saj predstavlja 60% vseh zasebnih potovanj v tujino."
Upokojencem bo danes izplačan regres. Dodatek bodo dobili vsi, tudi tisti z najvišjimi pokojninami, saj so bili varčevalni ukrepi pri izplačilu letnega dodatka odpravljeni pred tremi leti. Pred letom 2012 je bil letni dodatek izplačan že konec maja in samo v dveh različnih višinah. Urška Valjavec se je pogovarjala z direktorico Sektorja za nakazovanje pokojnin na Zpizu Marjetko Medved Mrvar. Najprej o tem, v koliko razredov je razdeljen letni dodatek.
Gradacije podlubnikov so v spet v porastu, kažejo zadnji podatki Zavoda za Gozdove Slovenije. Letošnji napadi sicer niso taki hudi kot v rekordnih letih, a so hkrati večji kot v enakem obdobju lani. Najhuje je na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. Zavod izvaja poostren nadzor nad stanjem gozdov in poziva lastnike naj bodo pozorni na nova žarišča, zaradi čim hitrejšega sanacijskega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa naseljenega s podlubniki iz gozda v predelavo. Prognoze kažejo, da bo škoda v gozdovih letos predvidoma dosegla prag naravne nesreče. Pozanimali smo se tudi, kakšen problem podlubniki predstavljajo v zasebnih in državnih gozdovih.
Prihodnja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pogovore z voditelji članic Unije o svoji novi ekipi in programu nadaljuje v Zagrebu. Hrvati so ponosni, da so med prvimi državami, ki jih je obiskala.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov