Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da ne doživimo toplotnega šoka je potrebno upoštevati par preprostih nasvetov
Še pred tednom dni smo poročali o vročini v zahodnem delu Evrope, zdaj pa ta nekaj dni vztraja tudi pri nas in zaradi tega so na ARSU v ponedeljek razglasili prvi letošnji vročinski val. Ta je zajel npr. tudi Nemčijo, Madžarsko in balkanske države; na Hrvaškem so v obalnih delih zaradi temperatur, ki bi se lahko povzpele do 37 stopinj C, razglasili rdeči alarm. Tudi pri nas ne bo veliko hladneje, danes naj bi najvišje dnevne temperature dosegle 34 oz. na Goriškem in v Vipavski dolini 36 stopinj C.
Visoke temperature najbolj prizadenejo starejše, otroke in bolnike, ljudi, ki delajo na prostem, ter tiste s slabšim socialno-ekonomskim statusom. V izogib nevšečnostim z zdravjem, ki so posledica vročine in jih v urgentnih centrih po Sloveniji beležijo praktično vsako leto, smo vas s pomočjo dr. Simone Perčič z NIJZ in mag. Tanje Cegnar z ARSA spomnili na nekaj preventivnih ukrepov:
- telo izgublja temperaturo z znojenjem, zato je potrebno v teh dneh piti dovolj vode. Pijemo jo v krajših presledkih in ne naenkrat. Ni priporočljivo pitje alkohola in kofeinskih pripravkov, saj povzročijo hitrejše odvajanje vode.
- jejmo dovolj sadja in zelenjave. Na našem jedilniku naj bo lahka, nemastna prehrana. Glavni obrok lahko zaužijemo nekoliko pozneje v dnevu, ko ni več tako vroče.
- v času največje vročine, med 12. in 17. se umaknemo v zaprte prostore. Prav tako se športnih aktivnosti lotimo šele zvečer ali zgodaj zjutraj.
- pred UV sevanjem se bomo najbolje zaščitili, če gremo v gozd ali z dolgimi oblačili, klobučkom, sončnimi očali in kremo.
- pokrivanje dojenčkov, ki so v vozičkih, z lahkimi odejami ni dobro.
- otrok ne puščajo v vozilu na vročini, saj je to kot pečica – se zelo hitro segreje. Tudi na pot se odpravimo vsaj 5 minut prej, da lahko prezračimo vozilo. Ko pa smo v njem, naj ne bo temperatura prenizka. Pred postankom jo zvišajmo, da čim bolj izenačimo notranjo in zunanjo temperaturo.
Če pri sebi ali drugih opazite znake toplotnega šoka, kot so dehidracija, vrtoglavica, motnje koncentracije ali hitrejši srčni utrip, se takoj umaknite v senco, pokličite zdravniško pomoč in mirujte.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Da ne doživimo toplotnega šoka je potrebno upoštevati par preprostih nasvetov
Še pred tednom dni smo poročali o vročini v zahodnem delu Evrope, zdaj pa ta nekaj dni vztraja tudi pri nas in zaradi tega so na ARSU v ponedeljek razglasili prvi letošnji vročinski val. Ta je zajel npr. tudi Nemčijo, Madžarsko in balkanske države; na Hrvaškem so v obalnih delih zaradi temperatur, ki bi se lahko povzpele do 37 stopinj C, razglasili rdeči alarm. Tudi pri nas ne bo veliko hladneje, danes naj bi najvišje dnevne temperature dosegle 34 oz. na Goriškem in v Vipavski dolini 36 stopinj C.
Visoke temperature najbolj prizadenejo starejše, otroke in bolnike, ljudi, ki delajo na prostem, ter tiste s slabšim socialno-ekonomskim statusom. V izogib nevšečnostim z zdravjem, ki so posledica vročine in jih v urgentnih centrih po Sloveniji beležijo praktično vsako leto, smo vas s pomočjo dr. Simone Perčič z NIJZ in mag. Tanje Cegnar z ARSA spomnili na nekaj preventivnih ukrepov:
- telo izgublja temperaturo z znojenjem, zato je potrebno v teh dneh piti dovolj vode. Pijemo jo v krajših presledkih in ne naenkrat. Ni priporočljivo pitje alkohola in kofeinskih pripravkov, saj povzročijo hitrejše odvajanje vode.
- jejmo dovolj sadja in zelenjave. Na našem jedilniku naj bo lahka, nemastna prehrana. Glavni obrok lahko zaužijemo nekoliko pozneje v dnevu, ko ni več tako vroče.
- v času največje vročine, med 12. in 17. se umaknemo v zaprte prostore. Prav tako se športnih aktivnosti lotimo šele zvečer ali zgodaj zjutraj.
- pred UV sevanjem se bomo najbolje zaščitili, če gremo v gozd ali z dolgimi oblačili, klobučkom, sončnimi očali in kremo.
- pokrivanje dojenčkov, ki so v vozičkih, z lahkimi odejami ni dobro.
- otrok ne puščajo v vozilu na vročini, saj je to kot pečica – se zelo hitro segreje. Tudi na pot se odpravimo vsaj 5 minut prej, da lahko prezračimo vozilo. Ko pa smo v njem, naj ne bo temperatura prenizka. Pred postankom jo zvišajmo, da čim bolj izenačimo notranjo in zunanjo temperaturo.
Če pri sebi ali drugih opazite znake toplotnega šoka, kot so dehidracija, vrtoglavica, motnje koncentracije ali hitrejši srčni utrip, se takoj umaknite v senco, pokličite zdravniško pomoč in mirujte.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zagotovo ste že večkrat slišali, da si v slovenskem turizmu prizadevajo ponuditi 5-zvezdična doživetja. V to skupino bi lahko uvrstili tudi ponudbo slovenskih zdravilišč, kamor odhajajo tudi gosti, ki wellnes dojemajo kot sodobni luksuz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sredi leta, ko je ameriška administracija uvedla uvozne carine na jeklo in aluminij, na kitajske izdelke in nato grozila še s carinami na uvoz avtomobilov, so se zbudili spomini na trgovinsko vojno leta 1930, ko so sredi Velike Depresije republikanci v ZDA uvedli kar 50-odstotne carine na uvoz različnega blaga. Zaradi tega in povračilnih ukrepov se je takrat mednarodna trgovina drastično skrčila in za sabo navzdol povlekla celotno gospodarstvo. Po prvem decembru, ko je Kanada po ameriškem nalogu za prijetje aretirala prvo finančnico kitajskega tehnološkega velikana Huawei, pa se je carinska vojna razširila na pravo trgovinsko vojno med zahodom in Kitajsko. Slednja je že leta in leta podvržena sumom, da s svojo tehnološko opremo vohuni v drugih delih sveta in krade intelektualno lastnino, občutljive informacije pa prinaša v naročje kitajske partije. Več o trgovinskih vojnah pa Maja Derčar v pogovoru z Nadio Petauer, komentar: dr. Jože Damijan in Vid Pajić.
Nezdravo se prehranjuje vsak drugi Slovenec, a potrošnike domača hrana zagotovo zanima. Mnogi sicer pravijo, da ne vejo, kje bi jo pravzaprav iskali, zato so v zadrugi za integrirano pridelavo in prodajo izdelkov Skupina vrtovi Panonski že pred časom v enem od murskosoboških nakupovalnih centrov odprli Zeleno točko, v kateri so na prodaj zgolj lokalni pridelki in izdelki, pred dnevi pa so v mestu uredili še nov distribucijski center. Z rezultati prizadevanj za čim krajšo pot hrane so v slabih petih letih kar zadovoljni, pravi predsednik zadruge Denis Topolnik, ki ga je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.
Na večer pred natanko 28. leti - 26. decembra 1990 - so v tedanji skupščini slovesno razglasili rezultat odločanja o tem ali želimo Slovenci namesto v Jugoslaviji živeti v samostojni in neodvisni državi. Ta priložnost se nam je ponudila v skladu z domačimi in predvsem mednarodnimi okoliščinami – ni se ponudila v burnem času pred 100 let ampak šele tedaj. O okoliščinah, ki so skozi čas 20. stoletja spremljale pot v državno samostojnost pa v prazničnem prispevku Stane Kocutar. Dan samostojnosti in enotnosti že v samem imenu nosi ključno sporočilo – za uresničitev velikih idej je potrebno zgraditi medsebojno zaupanje in soglasje. To je bilo pomembno tedaj, je težko dosegljiv cilj danes, hkrati pa je nujno potrebno za vsaj znosnejši - če že ne uspešnejši jutri.
Na Štefanovo so v Kobilarni Lipica blagoslovili konje. Ob tem so pripravili tudi pester kulturni program s posebno predstavo Zgodbe o Lipici, razstavo jaslic z vsega sveta ter tematske oglede. Iz Lipice se je ob dnevu odprtih vrat oglašala Tjaša Lotrič. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem, o tradicionalni papeževi poslanici "urbi et orbi" ter o raznolikosti praznične, božične kulinarike v Italiji.
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vas zanima kakšne božične tradicije imajo v Etiopiji, na Japonskem, v Mehiki, Rusija ali na Irskem? O tem smo govorili s priseljenci Lauro Jarc, Olgo Kajbo, Carlosom Pacualom, Eyachewom Tefero ter Vesno Stopar in Genki centra.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Potem ko je Agencija za civilno letalstvo letos poleti po obširnem nadzoru ugotovila, da edini nacionalni letalski prevoznik Adria Airways ni več sposoben plačevati svojih obveznosti, je lastnikom – nemškemu finančnemu skladu 4K Invest – s ciljem dolgoročne finančne vzdržnosti naložila dokapitalizacijo podjetja. Do zdaj naj bi bila Adria dokapitalizirana s 4 milijoni evrov, a za kakšno vplačilo naj bi šlo, niso razkrili. Ali bo to vplačilo zadovoljilo Agencijo, ki Adriji grozi z odvzemom operativne licence za letenje, bo znano predvidoma v prihodnjem letu. Več v prispevku Simeone Rogelj.
Za več kot 184. tisoč učencev je danes zadnji dan pouka v tem koledarskem letu, saj so pred njimi kar 12 dni dolge božično-novoletne počitnice. Ponedeljkov 24. december, ki sicer ni pouka prost dan, so namreč na šolah že nadomeščali v soboto, 29. septembra, in tako še podaljšali tokratne počitniške dni. Kako počitnice in praznike pričakujejo četrtošolci Maruša, Lina, Ajda, Žan, Tine in Samuel z Osnovne šole Rače, je preverila Tadeja Bizilj.
Praznične in proste dneve bodo številni izkoristili tudi za obisk gora. Obisk visokogorja je te dni zaradi zimskih razmer in nizkih temperatur zahteven in primeren le za dobro pripravljene in izkušene gornike, ki se znajo gibati v zimskih razmerah. Gorski reševalci in Planinska zveza Slovenije zato priporočajo pravo izbiro ciljev, samo odgovornost in skrb za lastno varnost pa morata biti na prvem mestu. Prispevek Aljane Jocif.
Izraz »preiskovalke« je bližnjica za parlamentarne preiskovalne komisije, v novem mandatu Državnega zbora bodo delovale vsaj tri, pri tisti o delovanju slabe banke je politika poenotena.
Neveljaven email naslov