Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.
Medtem ko se kmetijstvo v Zahodni in Severni Evropi spopada z veliko škodo, visoke temperature pri nas, kot kaže, ne bodo pustile hudih posledic
Visoke temperature niso ugodne za nobene kmetijske kulture. Ko so temperature višje od 30 stopinj, vse kulture trpijo vročinski stres. Najbolj je vročini izpostavljena zelenjava na prostem, najbolj na udaru so plodovke, temperature nad 35 stopinj Celzija so že zelo kritične. Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica:
Predvsem zaradi tega, ker ni dovolj cvetnega prahu za oplodnjo. Na naših območjih je problem tudi kalcij, ki je v tej vročini rastlinam težko dostopen.
V tem času je treba poskrbeti tudi za zadostno zalivanje sadik za presajanje. Namakanje je veliko lažje v plastenjakih, kjer pršilce namestimo pod strop in namakamo zjutraj. Kakšne bodo posledice vročinskega vala v sadjarstvu? Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Pričakujemo ne tako obilno, ampak povprečno letino. Pri jagodičju se že kažejo ožigi na listih, pri jablani in hruški visoke temperature povzročajo hitro dozorevanje.
Ali so visoke temperature morda ugodne za trto in pridelavo grozdja? Simona Hauptman, specialistka za vinogradništvo Kmetijskega zavoda Maribor:
Ja, trta je rastlina sonca. Trta bo zadnja odreagirala na vročinski stres.
Visoke temperature so stres tudi za živali, med drugim povzročijo tudi dvig temperature vode v ribogojnicah. Pred leti je v eni od ribogojnic na Štajerskem temperatura vode v kratkem obdobju zrasla na 26 stopinj, kar je približno 10 stopinj več, kot je primerno za postrvi in bi lahko rekli, da so se ribe skoraj skuhale v ribogojnici. Ohlajanje takih voda je praktično nemogoče.
V splošnem pa je letos v Sloveniji do zdaj več težav v kmetijstvu povzročilo deževje.
4483 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.
Medtem ko se kmetijstvo v Zahodni in Severni Evropi spopada z veliko škodo, visoke temperature pri nas, kot kaže, ne bodo pustile hudih posledic
Visoke temperature niso ugodne za nobene kmetijske kulture. Ko so temperature višje od 30 stopinj, vse kulture trpijo vročinski stres. Najbolj je vročini izpostavljena zelenjava na prostem, najbolj na udaru so plodovke, temperature nad 35 stopinj Celzija so že zelo kritične. Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica:
Predvsem zaradi tega, ker ni dovolj cvetnega prahu za oplodnjo. Na naših območjih je problem tudi kalcij, ki je v tej vročini rastlinam težko dostopen.
V tem času je treba poskrbeti tudi za zadostno zalivanje sadik za presajanje. Namakanje je veliko lažje v plastenjakih, kjer pršilce namestimo pod strop in namakamo zjutraj. Kakšne bodo posledice vročinskega vala v sadjarstvu? Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Pričakujemo ne tako obilno, ampak povprečno letino. Pri jagodičju se že kažejo ožigi na listih, pri jablani in hruški visoke temperature povzročajo hitro dozorevanje.
Ali so visoke temperature morda ugodne za trto in pridelavo grozdja? Simona Hauptman, specialistka za vinogradništvo Kmetijskega zavoda Maribor:
Ja, trta je rastlina sonca. Trta bo zadnja odreagirala na vročinski stres.
Visoke temperature so stres tudi za živali, med drugim povzročijo tudi dvig temperature vode v ribogojnicah. Pred leti je v eni od ribogojnic na Štajerskem temperatura vode v kratkem obdobju zrasla na 26 stopinj, kar je približno 10 stopinj več, kot je primerno za postrvi in bi lahko rekli, da so se ribe skoraj skuhale v ribogojnici. Ohlajanje takih voda je praktično nemogoče.
V splošnem pa je letos v Sloveniji do zdaj več težav v kmetijstvu povzročilo deževje.
93 mladih je danes prejelo zlato priznanje mednarodnega programa Mepi. To je svetovno priznan mladinski program, ki mladim med 14. in 25. letom starosti omogoča, da odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Program je leta 1956 ustanovil vojvoda Edinburški, danes pa vključuje že več kot devet milijonov mladih iz 130 držav. K nam je prodrl leta 1997, danes pa se mu pridružuje že več kot 65 osnovnih in srednjih šol ter nevladnih organizacij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najboljšo uvrstitvijo Slovenije na zimskih paraolimpiskih igrah, Jernej Slivnik je v slalomu osvojil 12. mesto, se zaključuje paraolimpijsko dogajanje v Pjongčangu. Zaključna prireditev bo slavnostna, nato pa bodo Korejci porušili nekatere olimpijske objekte in območje znova pogozdili ter s tem poskušali zmanjšati narejene posege v naravo. Iz Južne Koreje se oglaša Marko Cirman.
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t.i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je ogromno prispeval k razvoju kozmologije, poznavanja ustroja in usode vesolja. Prispevek Nine Slaček.
SAZOR GIZ, kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice reproduciranja je danes predstavila rezultate osveščevalne kampanje Fotokopiramo, podpiramo krog znanja. Ta prinaša prva nadomestila za avtorje in založbe za fotokopiranje avtorskih del v osnovnih, srednjih šolah in vrtcih. Sporazum je podpisala velika večina šol, zato bodo lahko avtorji in založbe letos iz tega naslova prvič prejeli nadomestilo. Več Tadeja Bizilj.
Potem, ko je britanska premierka Theresa May ruske oblasti obtožila, da stojijo v ozadju zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke, so danes britanske oblasti napovedale, da bodo izgnale 23 ruskih diplomatov. Pogovor s Tomažem Gerdenom.
Kot največji dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni pa štejemo kajenje. Ta nezdrava razvada je bila tudi del vsakdanjika za Roberta Peressuttija, ki je zaradi bolezni prestal dva posega, še prej pa prisluhnite pogovoru novinarke Tine Lamovšek s predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja doktorjem primarijem Matijo Cevcem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Osnovnošolci in srednješolci se vsako leto na različnih tekmovanjih pomerijo v znanju materinščine, matematike, tujih jezikov, logike, kemije in fizike ter v številnih drugih področjih. Najuspešnejši med njimi se s priznanji nato potegujejo za štipendijo za nadarjene. Pred dobrimi tremi leti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sofinanciranja tekmovanj iz znanj, udeležbo na mednarodnih olimpijadah in sofinanciranje drugih tekmovanj preneslo na Zavod za šolstvo. Organizatorji uglednih tekmovanj z dolgoletno tradicijo, ki so letos izpadla iz financiranja, so do zavodovih potez kritični.
Od jeseni bo na voljo brezplačen program za otroke, ki leto dni pred vstopom v šolo ne obiskujejo vrtca. Program bo trajal 240 ur. Več v prispevku Nataše Lang.
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko nadaljuje razpravo o slovenskem priznanju Palestine. Na seji, zaprti za javnost, se člani odbora pogovarjajo z veleposlanikoma pristojnima za Izrael in Palestino v Sloveniji. Za nekaj pojasnil je Luka Robida poprosil profesorja mednarodnih odnosov doktorja Boštjana Udoviča.
Kako je živeti in delati v vesolju, te dni v Sloveniji razkriva ameriški vesoljec slovenskih korenin Randy Bresnik. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Letošnje dogajanje v Tednu možganov, ki je namenjen popularizaciji znanja in raziskovanja o tem izjemnem človeškem organu, je v znamenju spanja, sanj, sanjarjenja in vsega povezanega. Mojca Delač se pogovarja z vodji organzacijskega teama Tedna možganov Dolores Trol in Hano Hawlina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tri leta pred vnovično uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki pripravljajo številne prireditve za vzdrževanje kondicije in popularizacijo Romualdove poti.
Se že začenja trgovinska vojna, kdo bi lahko v njej potegnil krajši konec, kaj bi lahko stopnjevanje le-te pomenilo za Slovenijo, so nekatera od vprašanj, ki jih je Bojan Leskovec zastavil profesorju z Ekonomske fakultete dr. Črtu Kostevcu, ki se ukvarja z mednarodnimi ekonomski odnosi.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija Ilinka Todorovski je v ponedeljek ob predstavitvi letnega poročila za leto 2017 pojasnila, da letno prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Vse pritožbe pa po njenih besedah dobijo vsaj odzive ali pa na njihovi podlagi pripravi mnenja ali priporočila uredništvom, ki so, kot pravi, "najmočnejše orožje varuha". V studiu Prvega programa je pojasnila, kakšne odzive ste v letu 2017 posredovali poslušalci in poslušalke, nekaj dodatnih pojasnil pa je ponudil tudi odgovorni urednik dr. Andrej Stopar.
V Sloveniji imamo več kot 12 tisoč podzemnih jam. Še zlasti na območju Kanina pa so te najbolj globoke in gosto posejane. Tamkajšnje jame si lahko predstavljamo kot narobe obrnjene gore, v katere se jamarji spuščajo s plezalno opremo, mnoge kaninske so globoke okoli 1000 metrov. Sinoči so podelili nagrado Viljema Putika – ki so jo prejeli jamarji prav za raziskovanje kaninskih jam. Alenka Terlep je zato v studio Prvega programa povabila Gregorja Pintarja iz Društva za raziskovanje jam.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes zatrdili, da reorganizacija centrov za socialno delo teče po načrtih. Gre za projekt ministrstva, ki vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo centrov. Več Nataša Lang.
Neveljaven email naslov