Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.
Medtem ko se kmetijstvo v Zahodni in Severni Evropi spopada z veliko škodo, visoke temperature pri nas, kot kaže, ne bodo pustile hudih posledic
Visoke temperature niso ugodne za nobene kmetijske kulture. Ko so temperature višje od 30 stopinj, vse kulture trpijo vročinski stres. Najbolj je vročini izpostavljena zelenjava na prostem, najbolj na udaru so plodovke, temperature nad 35 stopinj Celzija so že zelo kritične. Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica:
Predvsem zaradi tega, ker ni dovolj cvetnega prahu za oplodnjo. Na naših območjih je problem tudi kalcij, ki je v tej vročini rastlinam težko dostopen.
V tem času je treba poskrbeti tudi za zadostno zalivanje sadik za presajanje. Namakanje je veliko lažje v plastenjakih, kjer pršilce namestimo pod strop in namakamo zjutraj. Kakšne bodo posledice vročinskega vala v sadjarstvu? Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Pričakujemo ne tako obilno, ampak povprečno letino. Pri jagodičju se že kažejo ožigi na listih, pri jablani in hruški visoke temperature povzročajo hitro dozorevanje.
Ali so visoke temperature morda ugodne za trto in pridelavo grozdja? Simona Hauptman, specialistka za vinogradništvo Kmetijskega zavoda Maribor:
Ja, trta je rastlina sonca. Trta bo zadnja odreagirala na vročinski stres.
Visoke temperature so stres tudi za živali, med drugim povzročijo tudi dvig temperature vode v ribogojnicah. Pred leti je v eni od ribogojnic na Štajerskem temperatura vode v kratkem obdobju zrasla na 26 stopinj, kar je približno 10 stopinj več, kot je primerno za postrvi in bi lahko rekli, da so se ribe skoraj skuhale v ribogojnici. Ohlajanje takih voda je praktično nemogoče.
V splošnem pa je letos v Sloveniji do zdaj več težav v kmetijstvu povzročilo deževje.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.
Medtem ko se kmetijstvo v Zahodni in Severni Evropi spopada z veliko škodo, visoke temperature pri nas, kot kaže, ne bodo pustile hudih posledic
Visoke temperature niso ugodne za nobene kmetijske kulture. Ko so temperature višje od 30 stopinj, vse kulture trpijo vročinski stres. Najbolj je vročini izpostavljena zelenjava na prostem, najbolj na udaru so plodovke, temperature nad 35 stopinj Celzija so že zelo kritične. Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica:
Predvsem zaradi tega, ker ni dovolj cvetnega prahu za oplodnjo. Na naših območjih je problem tudi kalcij, ki je v tej vročini rastlinam težko dostopen.
V tem času je treba poskrbeti tudi za zadostno zalivanje sadik za presajanje. Namakanje je veliko lažje v plastenjakih, kjer pršilce namestimo pod strop in namakamo zjutraj. Kakšne bodo posledice vročinskega vala v sadjarstvu? Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Pričakujemo ne tako obilno, ampak povprečno letino. Pri jagodičju se že kažejo ožigi na listih, pri jablani in hruški visoke temperature povzročajo hitro dozorevanje.
Ali so visoke temperature morda ugodne za trto in pridelavo grozdja? Simona Hauptman, specialistka za vinogradništvo Kmetijskega zavoda Maribor:
Ja, trta je rastlina sonca. Trta bo zadnja odreagirala na vročinski stres.
Visoke temperature so stres tudi za živali, med drugim povzročijo tudi dvig temperature vode v ribogojnicah. Pred leti je v eni od ribogojnic na Štajerskem temperatura vode v kratkem obdobju zrasla na 26 stopinj, kar je približno 10 stopinj več, kot je primerno za postrvi in bi lahko rekli, da so se ribe skoraj skuhale v ribogojnici. Ohlajanje takih voda je praktično nemogoče.
V splošnem pa je letos v Sloveniji do zdaj več težav v kmetijstvu povzročilo deževje.
Združenje Manager se v teh mesecih ukvarja tako s posledicami epidemije kot z vprašanji razvoja, rasti produktivnosti in večanja blaginje, za katero naj bi namenili tudi prihodnja obsežna evropska in lastna sredstva
12. decembra 1920 je bil kot zapuščina Gospodarsko naprednega društva ustanovljen Šentjakobski oder. Na Štefanovo, 26. decembra 1920, so v gostilni pri Lozarju odigrali nekaj komičnih točk s petjem in glasbo. Danes so številke: več kot 140 članov, ljubiteljskih igralk in igralcev, ki letno uprizorijo prek 150 gledaliških predstav, čez 40 gostovanj, 20 tisoč in več obiskovalcev. V sto letih je bilo odigranih čez 600 premier in prek 12 tisoč ponovitev od tega okrog sto krstnih uprizoritev in več kot 170 del slovenskih avtorjev.
Nizke obrestne mere za posojila še vedno vztrajajo in nič ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti kaj spremenilo. Posojila so poceni, a kljub temu je treba pred najemom o marsičem razmisliti. Nizke obrestne mere morajo izkoristiti predvsem tisti, ki so se dolgoročno zadolžili po precej višjih, in reprogramirati stara posojila. Kakšen razmislek je potreben pri odplačevanju starih in najemanju novih posojil in tudi, kako zamrznemo odplačevanje posojila, če smo ostali brez dohodkov, se je Cirila Štuber pogovarjala s finančno svetovalko Ano Vezovišek.
Če je vsa naša pozornost usmerjena v to, kako se spopasti z virusom, ko ta enkrat vstopi v telo, je prav, da razmišljamo tudi o tem, kako v stavbah obvladovati zračne mase, da do okužb ne pride oz. da se tveganje za okužbe zniža na čim manjšo možno raven. O tem razmišlja neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič. Ali bi z ustreznim prezračevanjem lahko zmanjšali število okužb v bolnišnicah in v DSO-jih, kakšno prezračevanje je dobro prezračevanje, kakšni prezračevalni sistemi niso primerni in kaj bi bilo za javne prostore več kot dobrodošlo?
V Bohinju poteka prenova hotela Bohinj, enega od hotelov, ki jih je marca lani kupil Damian Merlak, javnosti bolj znan kot eden najbogatejših Slovencev, ki je obogatel z borzo kriptovalut Bitstamp. Za to se je odločil, kot je dejal ob nakupu, ker je do Bohinja vselej čutil posebno ljubezen. In ta je danes, slabi dve leti kasneje, obojestranska. Prenova hotelov je stekla, na občini in v turističnem gospodarstvu pa so navdušeni tudi nad načinom, kako teče sodelovanje. Že nekaj mesecev po nakupu je prenovo ugledala Aparthotel Triglav v Stari Fužini , do pomladi pa bo temeljito prenovljen tudi že hotel Bohinj v Ribčevem Lazu.
Ali imate vprašanje o novem koronavirusu in covidu? Ali vas zanima kakšna podrobnost glede ukrepov, ki jih je za zaustavitev epidemije sprejela vlada? Za odgovore pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 14 04. Tam je Klicni center za informacije o novem koronavirusu. Podrobneje pa v prispevku – v Klicni center je poklical Iztok Konc. O delovanju centra, o ukrepih in o novostih glede zdravljenja covida se je pogovarjal z infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič, ki center vodi. Foto: skylarvision/ pixabay
V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard.
Mineva 220 let od rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V Gorenjskem muzeju so v Prešernovi hiši v Kranju postavili novo stalno razstavo, ki s sodobno postavitvijo in vsebino nagovarja obiskovalce. Z avtorjem razstave, kustosom Gašperjem Peternelom, se je o novi vsebinski postavitvi razstave pogovarjala Aljana Jocif.
Mojco Kamnik se je že pred epidemijo sistematično lotila projekta Predvajaj mi spomin, v katerem je raziskovala, na katero glasbo se starostniki, ki stanujejo v slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov najbolje odzivajo. Poslušanje prav izbrane glasbe dementnim stanovalcem pomaga tudi zdaj, v času življenja na socialni distanci in rdečih con.
Pri proizvodnji plastike se uporabljajo številne snovi, ki jo naredijo mehkejšo, odporno na svetlobo in toploto. Med njimi so tudi take, ki so zdravju škodljive in brez težav preidejo v človeško telo, zlasti preko prehranske embalaže. To je potrdilo že več raziskav s področja takoimenovanega humanega biomonitoringa, tudi zadnja, ki jo je izvedlo šest nevladnih organizacij iz različnih držav, med njimi slovenski Ekolo
V spomin na več kot 200 letno tradicijo rudarjenja v Zasavju stoji na Ostrem vrhu nad Trbovljami osemmetrska železna skulptura Rudarja – Prometeja
Mineva sto let od rojstva Štefana Faleža, prvega veleposlanika republike Slovenije pri Svetem sedežu, posebej zaslužnega za mednarodno priznanje naše države. Falež se je rodil 3. decembra leta 1920 v Orehovi vasi pri Slivnici, v Italiji pa je živel od leta 1941. Tam je postal uspešen hotelir, prijatelj številnih italijanskih politikov in papeža Wojtyłe ter vplivna osebnost papeškega dvora. Z njegovimi bližnjimi se je ob obletnici srečal Janko Petrovec.
3. december je kot mednarodni dan invalidov generalna skupščina leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Svoje mnenje o trenutnem položaju invalidov pri nas je z nami delil varuh človekovih pravic Peter Svetina, spoznali smo projekt Veščine za samostojno življenje, ki ga je za skupino odraslih invalidnih oseb pripravilo podjetje Želva, in preverili, kako za dostopnost RTV programov skrbi naša medijska hiša.
Portal Vida je nastal iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato so na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici.
Kmetje rotijo državo in deležnike v agroživilski verigi naj za prašičje in goveje meso dobijo vedno manj, potrošniki plačujemo vedno več.
Jutri in v četrtek bo po napovedih vremenoslovcev v večjem delu države snežilo in kljub temu da naj bi sneženje do konca tedna že ponehalo, lahko na cestah v teh dneh pričakujemo nekaj več preglavic. Na Darsu zatrjujejo, da so na zimo dobro pripravljeni, zapolnili so skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, sicer pa imajo za letošnjo zimo trenutno pogodbeno zagotovljenih še 58.000 ton soli ter 1,8 milijona litrov kalcijevega klorida za preprečevanja nastanka poledice.
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
Za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje so pri nas namenjena tudi sredstva iz proračunskega sklada za podnebne spremembe, s katerim upravlja ministrstvo za okolje, financira pa se iz denarja od emisijskih kuponov. Največji plačnik je Termoleketrarna Šoštanj. A od 106 milijonov evrov, ki so bili letos na voljo, je bil letos izplačan le manjši del.
Kip Boj z Orjuno kiparja Stojana Batiča, ki stoji pred Zasavskim muzejem v Trbovljah in spominja na spopad delavstva z takratnimi jugoslovanskimi nacionalisti, je po temeljitem restavratorskem posegu, po slabe pol stoletja od njegove postavitve, dobil nov sijaj.
Neveljaven email naslov