Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, največja izvoznika Krka in Swatycomet
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Največja izvoznika v Iran sta Krka z zdravili in Swatycomet z brusi, potem je tu še vrsta drugih podjetij, o njihovem položaju zaradi uvedbe ameriških sankcij pa Ante Milevoj iz Gospodarske zbornice Slovenije:
Vsake sankcije imajo neke posledice. Kot vidimo, se bodo tisti, ki poslujejo tako z ZDA kot Iranom, morali odločiti.
Iskratel nadaljuje projekt modernizacije iranskega telekomunikacijskega omrežja, Riko se o poslih v Iranu še pogaja, Duol, proizvajalec napihljivih hal, pa se je s trga umaknil pred letom in pol. Lastnik Duola Dušan Olaj.
Ocenili smo, da je glede na slabo kupno moč predvsem pa zunanjo nelikvidnost iranskega trga bolje, da v prihodnje s tem trgom poslujemo kar iz Slovenije.
Evropska unija je evropskim podjetjem pri poslovanju v Iranu obljubila zaščito, a v neformalnih pogovorih s podjetniki se izkaže, da vanjo ne verjamejo. Tiste gospodarske družbe, ki poslujejo z obema, Iranom in Združenimi državami, so zdaj v največjem precepu, saj ameriška administracija grozi vsem, ki sankcij ne bi upoštevali. Zato se pisarne v Teheranu praznijo, predstavništva podjetij zapirajo vrata. To je priložnost, tudi za nekaj slovenskih podjetij, ki ne poslujejo z Združenimi državami, da po odhodu konkurence okrepijo položaj na iranskem trgu. In to tudi nameravajo storiti. Kljub temu, da jim položaj otežuje padanje vrednosti iranskega riala in praktično zaprtje morskih poti. Posledice ameriških sankcij na slovenske izvoznike v Iranu bodo torej mešane. Vendar glede na zneske ne bodo zamajale našega gospodarstva.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, največja izvoznika Krka in Swatycomet
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Največja izvoznika v Iran sta Krka z zdravili in Swatycomet z brusi, potem je tu še vrsta drugih podjetij, o njihovem položaju zaradi uvedbe ameriških sankcij pa Ante Milevoj iz Gospodarske zbornice Slovenije:
Vsake sankcije imajo neke posledice. Kot vidimo, se bodo tisti, ki poslujejo tako z ZDA kot Iranom, morali odločiti.
Iskratel nadaljuje projekt modernizacije iranskega telekomunikacijskega omrežja, Riko se o poslih v Iranu še pogaja, Duol, proizvajalec napihljivih hal, pa se je s trga umaknil pred letom in pol. Lastnik Duola Dušan Olaj.
Ocenili smo, da je glede na slabo kupno moč predvsem pa zunanjo nelikvidnost iranskega trga bolje, da v prihodnje s tem trgom poslujemo kar iz Slovenije.
Evropska unija je evropskim podjetjem pri poslovanju v Iranu obljubila zaščito, a v neformalnih pogovorih s podjetniki se izkaže, da vanjo ne verjamejo. Tiste gospodarske družbe, ki poslujejo z obema, Iranom in Združenimi državami, so zdaj v največjem precepu, saj ameriška administracija grozi vsem, ki sankcij ne bi upoštevali. Zato se pisarne v Teheranu praznijo, predstavništva podjetij zapirajo vrata. To je priložnost, tudi za nekaj slovenskih podjetij, ki ne poslujejo z Združenimi državami, da po odhodu konkurence okrepijo položaj na iranskem trgu. In to tudi nameravajo storiti. Kljub temu, da jim položaj otežuje padanje vrednosti iranskega riala in praktično zaprtje morskih poti. Posledice ameriških sankcij na slovenske izvoznike v Iranu bodo torej mešane. Vendar glede na zneske ne bodo zamajale našega gospodarstva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končal že 51. Mednarodni obrtni sejem v Celju, v okviru katerega so potekale številne delavnice in posveti, med drugim tudi o turizmu. Konkretneje, tematika se je posvečala vprašanju kakovosti 5-zvezdičnih doživetij v Sloveniji. Razprave se je udeležila tudi Tina Lamovšek.
Moč potnega lista merimo po svobodi potovanja, ki jo omogoča. Seznam najvplivnejših potnih listov že 12 let objavlja in posodablja podjetje Henley & Partners. Nanj uvršča potne liste iz 199 držav, najvišje pa je tisti potni list, s katerim lahko brez vizuma potujete v največ držav. Na vrhu seznama najmočnejših na svetu sta trenutno dve azijski državi. Kdor ima v rokah japonski ali singapurski potni list, lahko brez vizuma potuje v 189 izmed 218 držav na svetu. S slovenskim potnim listom brez vizuma pridemo v 9 držav manj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Danes na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poteka posvet Dostopnejše tehnologije in okolja za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom. Posvet je organiziran v okviru mednarodnega tedna gluhih, ki bo zadnji teden v septembru, različne aktivnosti pa potekajo že zdaj z namenom boljšega vključevanje gluhih v družbo. Petra Medved se je pred posvetom pogovarjala s tremi gosti o tem, kakšna je dostopnosti do informacij v Sloveniji za osebe z okvaro sluha.
V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije in v Mestnem društvu gluhih Ljubljana bodo ta mesec pripravili vrsto dejavnosti in različnih dogodkov z namenom boljšega vključevanja gluhih v družbo. Mednarodni dan gluhih, ki je konec meseca, bodo tako pri nas zaznamovali že v soboto s slavnostno akademijo, aktivnosti pa bodo trajale vse do 14. novembra – dneva slovenskega znakovnega jezika, ko bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije vložila predlog za spremembo ustave, saj država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj jezik: znakovni jezik. Prispevek Petre Medved.
V današnjem času smo priča nenehnim novostim v svetu tehnologije katerega del so tudi starejši ljudje. Z nenehnimi spremembami se počutijo izgubljeni, zmedeni, izključeni. Znanja, potrebna za uporabo novih tehnologij, so porazdeljena neenakomerno. O tem je tekla tudi razprava na današnjem posvetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki uvaja elektronske storitve za starejše od 55 let. Spremljal jo je Marko Rozman.
V evropskem parlamentu že dolgo opozarjajo na kršitve temeljnih pravc na Madžarskem. Današnja razprava še vedno poteka, poroča naša dopisnica Erika Štular. Na zasedanje je prišel madžarski premier Viktor Orban, ki pa je že sam dejal, da pričakuje potrditev razvpitega poročila poslanke Zelenih Judith Sargentini, v katerem dokazujejo tveganje sistematičnih kršitev temeljnih evropskih vrednost demokracije, vladavine prava in človekovih pravic - od neodvisnosti, svodobe izražanja, akademske svobode do pravic beguncev in manjšin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je mednarodni dan ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače, ki letos poteka pod geslom – ustavimo poškodbe hrbtenjače. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so se v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije pridružili pobudi Mednarodnega združenja strokovnjakov s področja bolezni in poškodb hrbtenjače z namenom, da javnost opozorijo, da je poškodbe hrbtenjače mogoče preprečiti. Zavedati se moramo, da nesreča lahko doleti vsakogar in kjerkoli, so še opozorili na Inštitutu Soča. Več pa v prispevku Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Internet omogoča posredovanje vsebin, pa avtorji zanje ne dobijo plačila. Na ta način se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive. Razpravo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, je spremljal Aleksander Čobec.
Ob 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija RTV pripravlja različne obeležitve tega praznika. Ena izmed njih so tudi dnevi odprtih vrat oddajnikov RTV Slovenija. 29. julij, 2. september, 30. september, tri nedelje, od 8. do 14. ure, trije oddajniki: Nanos, Kum in Pohorje. Ta vikend bo za obiskovalce odprt oddajnik na Kumu, zato smo v studio Prvega povabili Andreja Trojerja, vodjo službe oddajni centri
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Neveljaven email naslov