Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, največja izvoznika Krka in Swatycomet
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Največja izvoznika v Iran sta Krka z zdravili in Swatycomet z brusi, potem je tu še vrsta drugih podjetij, o njihovem položaju zaradi uvedbe ameriških sankcij pa Ante Milevoj iz Gospodarske zbornice Slovenije:
Vsake sankcije imajo neke posledice. Kot vidimo, se bodo tisti, ki poslujejo tako z ZDA kot Iranom, morali odločiti.
Iskratel nadaljuje projekt modernizacije iranskega telekomunikacijskega omrežja, Riko se o poslih v Iranu še pogaja, Duol, proizvajalec napihljivih hal, pa se je s trga umaknil pred letom in pol. Lastnik Duola Dušan Olaj.
Ocenili smo, da je glede na slabo kupno moč predvsem pa zunanjo nelikvidnost iranskega trga bolje, da v prihodnje s tem trgom poslujemo kar iz Slovenije.
Evropska unija je evropskim podjetjem pri poslovanju v Iranu obljubila zaščito, a v neformalnih pogovorih s podjetniki se izkaže, da vanjo ne verjamejo. Tiste gospodarske družbe, ki poslujejo z obema, Iranom in Združenimi državami, so zdaj v največjem precepu, saj ameriška administracija grozi vsem, ki sankcij ne bi upoštevali. Zato se pisarne v Teheranu praznijo, predstavništva podjetij zapirajo vrata. To je priložnost, tudi za nekaj slovenskih podjetij, ki ne poslujejo z Združenimi državami, da po odhodu konkurence okrepijo položaj na iranskem trgu. In to tudi nameravajo storiti. Kljub temu, da jim položaj otežuje padanje vrednosti iranskega riala in praktično zaprtje morskih poti. Posledice ameriških sankcij na slovenske izvoznike v Iranu bodo torej mešane. Vendar glede na zneske ne bodo zamajale našega gospodarstva.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, največja izvoznika Krka in Swatycomet
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Največja izvoznika v Iran sta Krka z zdravili in Swatycomet z brusi, potem je tu še vrsta drugih podjetij, o njihovem položaju zaradi uvedbe ameriških sankcij pa Ante Milevoj iz Gospodarske zbornice Slovenije:
Vsake sankcije imajo neke posledice. Kot vidimo, se bodo tisti, ki poslujejo tako z ZDA kot Iranom, morali odločiti.
Iskratel nadaljuje projekt modernizacije iranskega telekomunikacijskega omrežja, Riko se o poslih v Iranu še pogaja, Duol, proizvajalec napihljivih hal, pa se je s trga umaknil pred letom in pol. Lastnik Duola Dušan Olaj.
Ocenili smo, da je glede na slabo kupno moč predvsem pa zunanjo nelikvidnost iranskega trga bolje, da v prihodnje s tem trgom poslujemo kar iz Slovenije.
Evropska unija je evropskim podjetjem pri poslovanju v Iranu obljubila zaščito, a v neformalnih pogovorih s podjetniki se izkaže, da vanjo ne verjamejo. Tiste gospodarske družbe, ki poslujejo z obema, Iranom in Združenimi državami, so zdaj v največjem precepu, saj ameriška administracija grozi vsem, ki sankcij ne bi upoštevali. Zato se pisarne v Teheranu praznijo, predstavništva podjetij zapirajo vrata. To je priložnost, tudi za nekaj slovenskih podjetij, ki ne poslujejo z Združenimi državami, da po odhodu konkurence okrepijo položaj na iranskem trgu. In to tudi nameravajo storiti. Kljub temu, da jim položaj otežuje padanje vrednosti iranskega riala in praktično zaprtje morskih poti. Posledice ameriških sankcij na slovenske izvoznike v Iranu bodo torej mešane. Vendar glede na zneske ne bodo zamajale našega gospodarstva.
Prvi dan največjega sejma zabavne elektronike v Las Vegasu je zaznamovalo močno deževje. To je preprečilo Googlu, da bi odprl svojo prvo stojnico na tej odmevni prireditvi, saj jo je zalila voda. Zoprna nevšečnost za podjetje, ki trdi, da z zbiranjem podatkov lahko predvidi potrebe svojih uporabnikov. Več o novostih v prispevku Urške Henigman.
Projekt Neverjetna leta, namenjen preprečevanju in zgodnji obravnavi vedenjskih težav otrok, ki ga po svetu izvajajo že v 30 državah, je zasnovan široko, strokovno, na prvo mesto postavlja pozitiven odnos med otrokom in staršem, starši pa v njem sami prihajajo do idej, rešitev in vzgojnih ukrepov.
Drevesa so posekali kljub peticiji, ki jo je podpisalo več kot 4000 občanov.
Inštitut Danes je nov dan je danes objavil novo različico Parlametra, spletne strani, kjer na inovativen in uporabniku prijazen način analizirajo delo parlamenta, zakonodajo, posamezne seje, delovanje poslancev in poslanskih skupin. Kakšne novosti prinaša nova spletna stran parlameter.si in kako bodo denimo analizirali današnje odločanje o ustavni obtožbi premiera Mira Cerarja? O tem v pogovoru z Žigo Vrtačičem z Inštituta Danes je nov dan.
Vzgojitelji, učitelji, preostali strokovnjaki v šolstvu, pa tudi ravnatelji so se odločili za stopnjevanje pritiska na pristojno ministrstvo in državni zbor s ciljem, da ukinita anonimne prijave v šolstvu. Ravnateljska združenja že dve leti opozarjajo na nemoralnost takšnih prijav in kakšno škodo, dodatno delo povzročajo zaposlenim na šolah.
Marjeta Dorbnič, prevajalka iz slovenščine v španščino in obratno, je v svoje sedeče poklicno delo vpletla šport, predvsem plavanje.
Kot je znano bodo upokojenci, zaradi uskladitev, letos imeli nekoliko višjo pokojnino – poznalo se bo že pri izplačilu februarske pokojnine. Poleg tega bo upokojenski regres višji za 10 evrov. Določeni upokojenci so upravičeni tudi do varstvenega dodatka. Lani so začele veljati določene spremembe – o njih predstavnica ministrstva za delo Špela Isop.
Predvčerajšnjim je na ameriški notranje-politični sceni dodobra zavrelo; v javnost je namreč pricurljalo nekaj odlomkov iz knjige Fire and Fury, se pravi Ogenj in bes, ameriškega novinarja Michaela Wolffa, ki bo izšla danes. V tej knjigi Wolff popisuje dogajanje v Trumpovi Beli hiši in bralcem ponudi nekaj resnično eksplozivnih izjav nekdanjega predsednikovega ključnega svetovalca, Steva Bannona, ki je zdaj obtožil Trumpove sinove izdajstva in sodelovanja z Rusijo. Kaj to pravzaprav pomeni za Ameriko, Trumpa in trumpizem v pogovoru s političnim komentatorjem Aljažem Pengovom Bitencem. foto: pixabay/geralt
Po vsem svetu za ošpicami letno zboli 36 ljudi na milijon prebivalcev, umre jih okoli 134 tisoč. Tudi pri nas smo že slišali prva opozorila, da bi ošpice lahko bile tempirana bomba. Precepljenost Slovencev upada in je že pod mejo, ki državi zagotavlja varnost pred okužbo. Lani so v Sloveniji potrdili sedem primerov ošpic. Precepljenost je najnižja v Ljubljani in Kopru, kjer je tveganje za okužbo največje. Pred dnevi se je iz Srbije vrnil fant, ki je zbolel za ošpicami, so potrdili na Infekcijski kliniki. Kje lahko preverite, koliko protiteles imate in kakšna je nevarnost okužbe pa z Evo Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo se je pogovarjala Maja Stepančič.
Vreme na različnih koncih sveta v teh dneh ponovno dokazuje, da je nepredvidljivost postala nova stalnica. Najbolj eksotično je v Združenih državah Amerike. Na vzhodu države imajo arktične temperature in snežne viharje, na zahodu pa poletno vročino. Po zahodni in severni Evropi pustoši orkan Eleanora in za sabo pušča žrtve, medtem ko se pri nas naglo nihanje temperatur kar noče končati. Kaj se pravzaprav dogaja, je preverila Nina Slaček. Foto: Flickr/Tom Gill
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zgodba Igorja Zonika je lahko navdih za tiste, ki želijo z novim letom spremeniti svoje navade.
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ni tekel v potokih, je pa o njem tekla beseda.
Tehnološki velikan Apple, tako rekoč najbolj dobičkonosno podjetje na svetu z ogromnim tržnim deležem in še večjimi zalogami denarja, je po številnih tožbah v četrtek objavil opravičilo zaradi upočasnjevanja delovanja starejših modelov iphonov. Obljubili so, da tega ne bodo več počeli ter napovedali znižanje cen za nadomestne baterije in spremembo programske opreme za preverjanje delovanja baterije. V bistvu gre za dokaj neverjetno potezo tehnološkega velikana. Kaj napoved pomeni za prihodnost Appla in dugih mobilnih proizvajalcev, smo se pogovarjali z urednikom spletne strani Tehnozvezdje Matjažem Ropretom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da prihodki v trgovini na drobno najverjetneje ne bodo več dosegli ravni izpred krize. Razloge za to je v pogovoru s Simeono Rogelj pojasnila predsednica zbornice Mariča Lah.
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih
Neveljaven email naslov