Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Pravijo, da avgust "hmelj da ali pa ga vzame"
Kot je povedala naša dopisnica Metka Pirc je “tačas pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zares veličasten, hmeljišča so letos lepo zelena in bogata s hmeljem”.
Najprej bodo sicer začeli obirati sorto savinjski golding. Tej, ki je najhitreje dozorela, sicer slabše kaže kot običajno, na slovenskih hmeljiščih predstavlja okoli 15 odstotkov pridelka. A takoj za njo sledijo sorte, ki letos rišejo nasmeh na obrazih hmeljarjev. Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva z žalske izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim dejala :
“Za vse pozne sorte, razen savinjskega goldinga, je letošnje leto ugodno, kar se tiče razvoja in rasti. Še posebno julij, ko ni bilo tako visokih temperatur, kar je zelo ugodno, bilo je tudi dovolj padavin. Vse pozne sorte imajo zelo lep habitus, tudi zelo dober nastavek, je pa še veliko odvisno tudi od dnevov, ki sedaj prihajajo.”
Letos je skoraj 1700 hektarjev hmeljišč po vsej Sloveniji, največ ravno v Savinjski dolini, sledi Koroška, okolica Ptuja in Ormoža. Beležijo 121 pridelovalcev hmelja, kar je več kot v zadnjih letih.
“Pomembno je, da je naš hmelj pridobil evropsko geografsko označbo štajerski hmelj, kar odpira vrata pri prodaji našega hmelja v tujino, hkrati pa prinaša bolj stroge ukrepe pri pridelavi hmelja, kar prispeva k višji kakovosti”.
70-letni hmeljar, Janez Oset iz Drešinje vasi je predsednik združenja hmeljarjev Slovenije. Povedal je, da je kljub napredku strojev, hmelj še vedno rastlina, ki še danes potrebuje ogromno ročnega dela. Povsem je predan tej grenki rastlini, kot ji sam reče:
“Kmetijo sem prevzel leta 1969 in zelo sem vesel tega, da so danes na vseh kmetijah praktično tri generacije, da je tu prehod. To mora biti, da se prenaša iz starejše na mlajše in da to teče.”
Ta konec tedna v Braslovčah pripravljajo tudi Dan hmeljarjev, kjer bodo izbrali tudi hmeljsko princeso in starešino, ki bosta promovirala hmeljarstvo na različnih prireditvah po Sloveniji in po svetu. Pobudnik prireditve je gospod Janez Oset, Dan hmeljarjev pa ima že 56-letno zgodovino.
“Ponavadi pride tudi do 10.000 obiskovalcev in je to res lepa fešta.”
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Pravijo, da avgust "hmelj da ali pa ga vzame"
Kot je povedala naša dopisnica Metka Pirc je “tačas pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zares veličasten, hmeljišča so letos lepo zelena in bogata s hmeljem”.
Najprej bodo sicer začeli obirati sorto savinjski golding. Tej, ki je najhitreje dozorela, sicer slabše kaže kot običajno, na slovenskih hmeljiščih predstavlja okoli 15 odstotkov pridelka. A takoj za njo sledijo sorte, ki letos rišejo nasmeh na obrazih hmeljarjev. Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva z žalske izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim dejala :
“Za vse pozne sorte, razen savinjskega goldinga, je letošnje leto ugodno, kar se tiče razvoja in rasti. Še posebno julij, ko ni bilo tako visokih temperatur, kar je zelo ugodno, bilo je tudi dovolj padavin. Vse pozne sorte imajo zelo lep habitus, tudi zelo dober nastavek, je pa še veliko odvisno tudi od dnevov, ki sedaj prihajajo.”
Letos je skoraj 1700 hektarjev hmeljišč po vsej Sloveniji, največ ravno v Savinjski dolini, sledi Koroška, okolica Ptuja in Ormoža. Beležijo 121 pridelovalcev hmelja, kar je več kot v zadnjih letih.
“Pomembno je, da je naš hmelj pridobil evropsko geografsko označbo štajerski hmelj, kar odpira vrata pri prodaji našega hmelja v tujino, hkrati pa prinaša bolj stroge ukrepe pri pridelavi hmelja, kar prispeva k višji kakovosti”.
70-letni hmeljar, Janez Oset iz Drešinje vasi je predsednik združenja hmeljarjev Slovenije. Povedal je, da je kljub napredku strojev, hmelj še vedno rastlina, ki še danes potrebuje ogromno ročnega dela. Povsem je predan tej grenki rastlini, kot ji sam reče:
“Kmetijo sem prevzel leta 1969 in zelo sem vesel tega, da so danes na vseh kmetijah praktično tri generacije, da je tu prehod. To mora biti, da se prenaša iz starejše na mlajše in da to teče.”
Ta konec tedna v Braslovčah pripravljajo tudi Dan hmeljarjev, kjer bodo izbrali tudi hmeljsko princeso in starešino, ki bosta promovirala hmeljarstvo na različnih prireditvah po Sloveniji in po svetu. Pobudnik prireditve je gospod Janez Oset, Dan hmeljarjev pa ima že 56-letno zgodovino.
“Ponavadi pride tudi do 10.000 obiskovalcev in je to res lepa fešta.”
Ali imate vprašanje o novem koronavirusu in covidu? Ali vas zanima kakšna podrobnost glede ukrepov, ki jih je za zaustavitev epidemije sprejela vlada? Za odgovore pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 14 04. Tam je Klicni center za informacije o novem koronavirusu. Podrobneje pa v prispevku – v Klicni center je poklical Iztok Konc. O delovanju centra, o ukrepih in o novostih glede zdravljenja covida se je pogovarjal z infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič, ki center vodi. Foto: skylarvision/ pixabay
V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard.
Mineva 220 let od rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V Gorenjskem muzeju so v Prešernovi hiši v Kranju postavili novo stalno razstavo, ki s sodobno postavitvijo in vsebino nagovarja obiskovalce. Z avtorjem razstave, kustosom Gašperjem Peternelom, se je o novi vsebinski postavitvi razstave pogovarjala Aljana Jocif.
Mojco Kamnik se je že pred epidemijo sistematično lotila projekta Predvajaj mi spomin, v katerem je raziskovala, na katero glasbo se starostniki, ki stanujejo v slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov najbolje odzivajo. Poslušanje prav izbrane glasbe dementnim stanovalcem pomaga tudi zdaj, v času življenja na socialni distanci in rdečih con.
Pri proizvodnji plastike se uporabljajo številne snovi, ki jo naredijo mehkejšo, odporno na svetlobo in toploto. Med njimi so tudi take, ki so zdravju škodljive in brez težav preidejo v človeško telo, zlasti preko prehranske embalaže. To je potrdilo že več raziskav s področja takoimenovanega humanega biomonitoringa, tudi zadnja, ki jo je izvedlo šest nevladnih organizacij iz različnih držav, med njimi slovenski Ekolo
V spomin na več kot 200 letno tradicijo rudarjenja v Zasavju stoji na Ostrem vrhu nad Trbovljami osemmetrska železna skulptura Rudarja – Prometeja
Mineva sto let od rojstva Štefana Faleža, prvega veleposlanika republike Slovenije pri Svetem sedežu, posebej zaslužnega za mednarodno priznanje naše države. Falež se je rodil 3. decembra leta 1920 v Orehovi vasi pri Slivnici, v Italiji pa je živel od leta 1941. Tam je postal uspešen hotelir, prijatelj številnih italijanskih politikov in papeža Wojtyłe ter vplivna osebnost papeškega dvora. Z njegovimi bližnjimi se je ob obletnici srečal Janko Petrovec.
3. december je kot mednarodni dan invalidov generalna skupščina leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Svoje mnenje o trenutnem položaju invalidov pri nas je z nami delil varuh človekovih pravic Peter Svetina, spoznali smo projekt Veščine za samostojno življenje, ki ga je za skupino odraslih invalidnih oseb pripravilo podjetje Želva, in preverili, kako za dostopnost RTV programov skrbi naša medijska hiša.
Portal Vida je nastal iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato so na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici.
Kmetje rotijo državo in deležnike v agroživilski verigi naj za prašičje in goveje meso dobijo vedno manj, potrošniki plačujemo vedno več.
Jutri in v četrtek bo po napovedih vremenoslovcev v večjem delu države snežilo in kljub temu da naj bi sneženje do konca tedna že ponehalo, lahko na cestah v teh dneh pričakujemo nekaj več preglavic. Na Darsu zatrjujejo, da so na zimo dobro pripravljeni, zapolnili so skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, sicer pa imajo za letošnjo zimo trenutno pogodbeno zagotovljenih še 58.000 ton soli ter 1,8 milijona litrov kalcijevega klorida za preprečevanja nastanka poledice.
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
Za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje so pri nas namenjena tudi sredstva iz proračunskega sklada za podnebne spremembe, s katerim upravlja ministrstvo za okolje, financira pa se iz denarja od emisijskih kuponov. Največji plačnik je Termoleketrarna Šoštanj. A od 106 milijonov evrov, ki so bili letos na voljo, je bil letos izplačan le manjši del.
Kip Boj z Orjuno kiparja Stojana Batiča, ki stoji pred Zasavskim muzejem v Trbovljah in spominja na spopad delavstva z takratnimi jugoslovanskimi nacionalisti, je po temeljitem restavratorskem posegu, po slabe pol stoletja od njegove postavitve, dobil nov sijaj.
S stanovskimi nagradami Društvo novinarjev Slovenije vsako leto nagradi projekte in kolege, ki so v zadnjem letu izstopili iz povprečja in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo. Društvo podeli tudi nagrado za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu.
Na podlagi iniciative državnega vrha že nekaj časa potekajo priprave in predstavitve osnutkov pokrajinske zakonodaje, vse okoli ustanovitve pokrajin v Sloveniji. Država je torej v procesu teritorialne členitve države na pokrajine in ureditve njihovega pravnega statusa. Ustava Republike Slovenije v 143. členu že dolgo določa ustanovitev pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti. Z namenom doseganja čim širšega družbenega konsenza pri oblikovanju pokrajin se v tem času zbirajo mnenja, predlogi, pripombe in pobude. Društvo Heraldica Slovenica je med pripravami temeljne pokrajinske ureditve izdelalo izhodišča za njihove simbole. Predsednik društva Aleksander Hribovšek poudarja, da predlogi temeljijo na že uveljavljeni slovenski zgodovinski simboliki, katere bogata tradicija izvira iz 13. in 14. stoletja. Krasila je nekdanje slovenske zgodovinske dežele in ozemlja, kot so Goriška, Istra, Koroška, Kranjska, Prekmurje in Štajerska in krasi številne slovenske kraje. Več Marko Rozman.
Vseevropski projekt Noč raziskovalcev si prizadeva na različne načine delo raziskovalcev in raziskovalk približati kar najširšemu krogu zainteresiranih radovednežev. V Sloveniji letos dogodki pod dvema krovnima projektoma. Pod imenom Noč ima svojo moč so združili moči Hiša eksperimentov, Institut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Tehniški muzej Bistra ter še številni drugi. Zajetno ponudbo pa so pripravili tudi na Univerzi v Ljubljani, kjer program pod naslovom Humanistika, to si ti koordinira Filozofska fakulteta. Na nekatere dogodke se je potrebno tudi prijaviti, ker je število mest omejeno, drugim se preprosto priključite. Pobrskajte malo in ne bo vam žal. V našem prispevku pa smo šest raziskovalcev in raziskovalk povabili, da nam predstavijo svoje delo, povejo, kaj jih navdušuje in kako je videti svet skozi raziskovalna očala.
Agencija za okolje, oziroma njen predhodnik Hidrometeorološki zavod,že od leta 1954 neprekinjeno izvaja meteorološke meritve. Z njimi želijo seveda nadaljevati, ovira za to pa so dotrajani, energetsko neučinkoviti in premajhni prostori na Kredarici, ki so za stalno prisotnost dveh meteoroloških opazovalcev neprimerni. Zato so se že lotili projekta povečanja metereološke postaje in s tem v zvezi razmišljajo tudi o možnosti, kako na Kredarico pripeljati elektriko. Na pobudo ARSO je Elektro Gorenjska že ocenila možnost izvedbe , pobuda pa je že zaokrožila tudi v javnosti in naletela na različne odzive.
V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Dobrodelnost in prostovoljstvo, pravi, mu prinašata veliko zadovoljstva in ga izpolnjujeta. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Neveljaven email naslov
