Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Pravijo, da avgust "hmelj da ali pa ga vzame"
Kot je povedala naša dopisnica Metka Pirc je “tačas pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zares veličasten, hmeljišča so letos lepo zelena in bogata s hmeljem”.
Najprej bodo sicer začeli obirati sorto savinjski golding. Tej, ki je najhitreje dozorela, sicer slabše kaže kot običajno, na slovenskih hmeljiščih predstavlja okoli 15 odstotkov pridelka. A takoj za njo sledijo sorte, ki letos rišejo nasmeh na obrazih hmeljarjev. Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva z žalske izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim dejala :
“Za vse pozne sorte, razen savinjskega goldinga, je letošnje leto ugodno, kar se tiče razvoja in rasti. Še posebno julij, ko ni bilo tako visokih temperatur, kar je zelo ugodno, bilo je tudi dovolj padavin. Vse pozne sorte imajo zelo lep habitus, tudi zelo dober nastavek, je pa še veliko odvisno tudi od dnevov, ki sedaj prihajajo.”
Letos je skoraj 1700 hektarjev hmeljišč po vsej Sloveniji, največ ravno v Savinjski dolini, sledi Koroška, okolica Ptuja in Ormoža. Beležijo 121 pridelovalcev hmelja, kar je več kot v zadnjih letih.
“Pomembno je, da je naš hmelj pridobil evropsko geografsko označbo štajerski hmelj, kar odpira vrata pri prodaji našega hmelja v tujino, hkrati pa prinaša bolj stroge ukrepe pri pridelavi hmelja, kar prispeva k višji kakovosti”.
70-letni hmeljar, Janez Oset iz Drešinje vasi je predsednik združenja hmeljarjev Slovenije. Povedal je, da je kljub napredku strojev, hmelj še vedno rastlina, ki še danes potrebuje ogromno ročnega dela. Povsem je predan tej grenki rastlini, kot ji sam reče:
“Kmetijo sem prevzel leta 1969 in zelo sem vesel tega, da so danes na vseh kmetijah praktično tri generacije, da je tu prehod. To mora biti, da se prenaša iz starejše na mlajše in da to teče.”
Ta konec tedna v Braslovčah pripravljajo tudi Dan hmeljarjev, kjer bodo izbrali tudi hmeljsko princeso in starešino, ki bosta promovirala hmeljarstvo na različnih prireditvah po Sloveniji in po svetu. Pobudnik prireditve je gospod Janez Oset, Dan hmeljarjev pa ima že 56-letno zgodovino.
“Ponavadi pride tudi do 10.000 obiskovalcev in je to res lepa fešta.”
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Pravijo, da avgust "hmelj da ali pa ga vzame"
Kot je povedala naša dopisnica Metka Pirc je “tačas pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zares veličasten, hmeljišča so letos lepo zelena in bogata s hmeljem”.
Najprej bodo sicer začeli obirati sorto savinjski golding. Tej, ki je najhitreje dozorela, sicer slabše kaže kot običajno, na slovenskih hmeljiščih predstavlja okoli 15 odstotkov pridelka. A takoj za njo sledijo sorte, ki letos rišejo nasmeh na obrazih hmeljarjev. Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva z žalske izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim dejala :
“Za vse pozne sorte, razen savinjskega goldinga, je letošnje leto ugodno, kar se tiče razvoja in rasti. Še posebno julij, ko ni bilo tako visokih temperatur, kar je zelo ugodno, bilo je tudi dovolj padavin. Vse pozne sorte imajo zelo lep habitus, tudi zelo dober nastavek, je pa še veliko odvisno tudi od dnevov, ki sedaj prihajajo.”
Letos je skoraj 1700 hektarjev hmeljišč po vsej Sloveniji, največ ravno v Savinjski dolini, sledi Koroška, okolica Ptuja in Ormoža. Beležijo 121 pridelovalcev hmelja, kar je več kot v zadnjih letih.
“Pomembno je, da je naš hmelj pridobil evropsko geografsko označbo štajerski hmelj, kar odpira vrata pri prodaji našega hmelja v tujino, hkrati pa prinaša bolj stroge ukrepe pri pridelavi hmelja, kar prispeva k višji kakovosti”.
70-letni hmeljar, Janez Oset iz Drešinje vasi je predsednik združenja hmeljarjev Slovenije. Povedal je, da je kljub napredku strojev, hmelj še vedno rastlina, ki še danes potrebuje ogromno ročnega dela. Povsem je predan tej grenki rastlini, kot ji sam reče:
“Kmetijo sem prevzel leta 1969 in zelo sem vesel tega, da so danes na vseh kmetijah praktično tri generacije, da je tu prehod. To mora biti, da se prenaša iz starejše na mlajše in da to teče.”
Ta konec tedna v Braslovčah pripravljajo tudi Dan hmeljarjev, kjer bodo izbrali tudi hmeljsko princeso in starešino, ki bosta promovirala hmeljarstvo na različnih prireditvah po Sloveniji in po svetu. Pobudnik prireditve je gospod Janez Oset, Dan hmeljarjev pa ima že 56-letno zgodovino.
“Ponavadi pride tudi do 10.000 obiskovalcev in je to res lepa fešta.”
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
Neveljaven email naslov
