Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
Zakaj se mladi pridružujejo prostovoljnim iniciativam, se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki enakih interesov?
Ob mednarodnem dnevu mladih v ospredje postavljamo aktivne mlade – mlade, ki delajo z mladimi.
O aktivni vlogi mladih, ki jo ti lahko imajo v družbi, če to le želijo, smo se pogovarjali s Katarino Shoaib, plesno učiteljico, mladinsko delavko, tudi soustanoviteljico in aktivno članico Športno kulturnega društva GOR. Katarina se ukvarja z enim od elementov hiphop kulture, breakdanceom.
GOR se ukvarja s hiphopom, povezuje umetnike iz Slovenije pa tudi kakšne tuje. Ukvarjamo se z grafitiranjem, breakanjem, dj-anjem, repanjem. Ponavadi je tako da mi vidimo mlade, ki počnejo nekaj od tega in jih povabimo, da se nam pridružijo.
Pred dvema letoma so odprli svoj prvi mladinski center oz. nekakšno ulično šolo s tečaji. So pa mladi v GOR-u tudi družbeno kritični in poskušajo premikati meje.
Število žensk v breakdancu nikoli ni bilo veliko, ampak v celotni kulturi so se pa vedno gibale in sodelovale. Ko sem kot plesalka potovala po Evropi, sem opazila, da je več ženskih breakerk, medtem ko sem v Sloveniji zaenkrat edina aktivna, tako da potujem okoli, jaz. In zdaj iščem mlada dekleta. Pred petimi leti smo zato organizirali dogodek samo za dekleta. Udeležile so se ga dekleta iz 10. različnih držav in letos smo ga naredili že petič zapred.
“Ko vidim nekoga mlajšega, ki je tako motiviran za delo z mladimi in goji ljubezen do hoje v hribe, mene to zelo motivira, mi da zagon za naprej, da se potem še raje ukvarjam z njimi in jim podajam neko znanje in ljubezen, ki jo sama gojim do planin,” pove Katarina Kadivec, predstavnica Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, ki se ukvarja se z mladimi, ki jih zanima vse, kar je povezano s hribi. S tako aktivacijo mladih naredimo nekaj dobrega tudi za ohranjanje narave.
Glede na to, da se na takih izobraževanjih zmeraj poudarja “ohranjajmo naravo čisto, odnesimo smeti v dolino”, se mogoče to še bolj zakorenini in potem tudi ostale opozarjajo, da je treba na našo naravo paziti, da jo bomo ohranili za zanamce.
V nedeljskem jutru na Prvem smo ponovili tudi izsek o prostovoljskem študentskem delu. Konec julija se je naša terenska ekipa odpravila tudi v Črno na Koroškem, ker so preverjali, kako so študenti prostovoljci pomagali v sklopu 20. Študentske delovne brigade. O delu brigadirjev v oddaji Prvi na obisku.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
Zakaj se mladi pridružujejo prostovoljnim iniciativam, se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki enakih interesov?
Ob mednarodnem dnevu mladih v ospredje postavljamo aktivne mlade – mlade, ki delajo z mladimi.
O aktivni vlogi mladih, ki jo ti lahko imajo v družbi, če to le želijo, smo se pogovarjali s Katarino Shoaib, plesno učiteljico, mladinsko delavko, tudi soustanoviteljico in aktivno članico Športno kulturnega društva GOR. Katarina se ukvarja z enim od elementov hiphop kulture, breakdanceom.
GOR se ukvarja s hiphopom, povezuje umetnike iz Slovenije pa tudi kakšne tuje. Ukvarjamo se z grafitiranjem, breakanjem, dj-anjem, repanjem. Ponavadi je tako da mi vidimo mlade, ki počnejo nekaj od tega in jih povabimo, da se nam pridružijo.
Pred dvema letoma so odprli svoj prvi mladinski center oz. nekakšno ulično šolo s tečaji. So pa mladi v GOR-u tudi družbeno kritični in poskušajo premikati meje.
Število žensk v breakdancu nikoli ni bilo veliko, ampak v celotni kulturi so se pa vedno gibale in sodelovale. Ko sem kot plesalka potovala po Evropi, sem opazila, da je več ženskih breakerk, medtem ko sem v Sloveniji zaenkrat edina aktivna, tako da potujem okoli, jaz. In zdaj iščem mlada dekleta. Pred petimi leti smo zato organizirali dogodek samo za dekleta. Udeležile so se ga dekleta iz 10. različnih držav in letos smo ga naredili že petič zapred.
“Ko vidim nekoga mlajšega, ki je tako motiviran za delo z mladimi in goji ljubezen do hoje v hribe, mene to zelo motivira, mi da zagon za naprej, da se potem še raje ukvarjam z njimi in jim podajam neko znanje in ljubezen, ki jo sama gojim do planin,” pove Katarina Kadivec, predstavnica Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, ki se ukvarja se z mladimi, ki jih zanima vse, kar je povezano s hribi. S tako aktivacijo mladih naredimo nekaj dobrega tudi za ohranjanje narave.
Glede na to, da se na takih izobraževanjih zmeraj poudarja “ohranjajmo naravo čisto, odnesimo smeti v dolino”, se mogoče to še bolj zakorenini in potem tudi ostale opozarjajo, da je treba na našo naravo paziti, da jo bomo ohranili za zanamce.
V nedeljskem jutru na Prvem smo ponovili tudi izsek o prostovoljskem študentskem delu. Konec julija se je naša terenska ekipa odpravila tudi v Črno na Koroškem, ker so preverjali, kako so študenti prostovoljci pomagali v sklopu 20. Študentske delovne brigade. O delu brigadirjev v oddaji Prvi na obisku.
Program za mlade Prvega programa Radia Slovenija obiskal otroke in mladostnike v Vili Šumica v Kranjski Gori.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali so razmere v azilnem domu res tako slabe, kot trdijo nekateri aktivisti in predstavniki prosilcev za mednarodno zaščito? O tem, kakšno je življenje v azilnem domu in s kakšnimi težavami se soočajo prosilci za azil, veliko ve vodja projekta Pomoč pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno zaščito Faila Pašić Bišić, ki je vsak dan v azilnem domu. Prosilcem tam z različnimi dejavnostmi pomaga in jih pripravlja na življenje v Sloveniji. Spregovorila je tudi o incidentu, ki se je v azilnem domu zgodil konec julija. S Failo Pašić Bišić se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Notranjski regijski park namerava Cerkniškemu jezeru vrniti podobo iz časa Janeza Vajkarda Valvasorja. Strženu, glavnemu vodotoku Cerkniškega jezera, so namreč v minulem stoletju in še prej strugo zravnali, da bi bilo tam čim dlje suho. Domačini, zlasti starejši, vsi povedo, da jezero ni več tako, kot je bilo nekdaj. Denar za poseg so v Notranjskem parku začeli iskati že pred tremi leti, renaturacijo pa bodo najprej opravili na glavnem vodotoku Stržen, kjer bodo zravnano strugo z okljuki podaljšali za dobre tri kilometre. Gre za zajetno naložbo, vredno približno 2,5 milijona evrov, pokrili pa jo bodo z denarjem iz finančnega mehanizma LIFE in kohezijskih skladov. Poroča Marko Šrklj.
Veliko ljudi gre poleti ne le na morje, temveč tudi v gore. 1,7 milijona obiskovalcev obišče slovenske gore na leto, gorniška sezona pa je v teh poletnih tednih na vrhuncu. Kakšna je letošnja sezona, kakšno je življenje in delo oskrbnika planinske koče in še kaj, smo izvedeli od Francija Beguša, oskrbnika Orožnove koče na planini za Liscem, koče, ki je bila prva, ki jo je postavilo Planinsko planinsko društvo, in sicer pred 125 leti.
Kmetje stopnjujejo pritisk na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju z zvermi. Kako velik je v resnici ta problem in ali smo prišli do meje sobivanja? Komentar Jernejke Drolec.
Pred dobrim mesecem so slovensko-italijansko mejo na območjih policijskih uprav Koper in Nova Gorica začele nadzirati skupne policijske patrulje. Delujejo štirikrat tedensko v 10-kilometrskem pasu na obeh straneh ob različnih urah, podnevi in ponoči, glede na ugotovitve analiz tveganja. Doslej so policisti teh patrulj na slovenski strani ustavili 12 tujcev in jih po postopku vrnili na Hrvaško, v Italiji so prejeli še 15 tujcev. Reportaža dopisnice Mirjam Muženič.
V javnosti se vrstijo poročila o pokolih ovac ob katerih poslušamo, da so se volkovi preveč namnožili, da so spremenili vedenje in da napadajo celo črede, ki jih varujejo električne ograje. Po drugi strani želimo volkove ohraniti v naravi, katere del so vedno bili. Debata o tem, kako bi bilo treba populacijo volkov v Sloveniji kljub vsemu omejiti, zato še zdaleč ni preprosta. "To je zavarovana vrsta in zaradi tega je v preteklosti sodišče prepovedalo odstrel," razlaga Rok Černe, vodja projekta za ohranjanje velikih zveri pri Zavodu za gozdove Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nicola Salvi se je rodil 6. avgusta leta 1697 v Rimu. Da je bil domačin, mu je pomagalo tudi pri pridobivanju naročila za vodnjak. Bil je namreč eden od arhitektov, ki so se potegovali za naročilo takratnega vladarja mesta, papeža Klemna XII. Gradnjo so financirali z dobičkom od loterije, po predračunu naj bi stala slabih 18000 skudov, valute takratnega časa, a je bila seveda dražja in tudi daljša, kot so sprva načrtovali.
Če Trump uresniči nove carine na kitajsko blago, tudi Evropa ne bo izšla brez gospodarskih prask.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s tistimi, ki so preživeli holokavst. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi. Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa (ob 75. obletnici spomina na genocid Romov) obiskala Krakov in Auschwitz, je pripravila Darja Pograjc.
O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Zdaj, ko sodni zaostanki niso več sistemski problem slovenskega sodstva so se na sodiščih osredotočili na kakovost. Med drugim tudi s posebnim projektom Izboljšanje kakovosti sodstva. Namenjen je sodnikom in sodnemu osebju, pa tudi strankam. Projekt – doma sicer v ospredju zaradi visokih stroškov, ki pa so v večjem delu pokriti iz evropskih sredstev – ni ostal neopažen. Je eden od štirih finalistov v izboru za nagrado Kristalna tehtnica sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. Najpomembnejši del projekta je spletna stran »nasodiscu.si«, pripravili pa so tudi 16 različnih brošur o najpogostejših sodnih postopkih.
Po 32 letih je konec sporazuma INF (Intermediate – Range Nuclear Forces ) o prepovedi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega, ki očitno roma na smetišče zgodovine. Medtem, ko Moskva najbrž želi nov celovit sporazum o strateški varnosti z Washingtonom, hočejo Američani v nove varnostne dogovore očitno vključiti tudi Kitajsko, ki pa te ponudbe zavrača. Z današnjim koncem sporazuma, ki je veljal za enega poglavitnih stebrov varnosti na stari celini in nadzora nad jedrsko oborožitvijo, smo očitno pred izzivi nove varnostne arhitekture, kar bo zahteven zalogaj. Zlasti v ozračju povečane napetosti in nezaupanja, ko sta še vedno najmočnejši jedrski sili, Amerika in Rusija, dve od devetih držav z jedrskim orožjem za množično uničenje Planeta. O tem, ali smo pred novim ciklom oboroževalne tekme in ali se vrača hladna vojna, smo se pogovarjali s politično analitičarko s škotske univerze St. Andrews, dr. Matejo Peter.
Neveljaven email naslov