Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
Zakaj se mladi pridružujejo prostovoljnim iniciativam, se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki enakih interesov?
Ob mednarodnem dnevu mladih v ospredje postavljamo aktivne mlade – mlade, ki delajo z mladimi.
O aktivni vlogi mladih, ki jo ti lahko imajo v družbi, če to le želijo, smo se pogovarjali s Katarino Shoaib, plesno učiteljico, mladinsko delavko, tudi soustanoviteljico in aktivno članico Športno kulturnega društva GOR. Katarina se ukvarja z enim od elementov hiphop kulture, breakdanceom.
GOR se ukvarja s hiphopom, povezuje umetnike iz Slovenije pa tudi kakšne tuje. Ukvarjamo se z grafitiranjem, breakanjem, dj-anjem, repanjem. Ponavadi je tako da mi vidimo mlade, ki počnejo nekaj od tega in jih povabimo, da se nam pridružijo.
Pred dvema letoma so odprli svoj prvi mladinski center oz. nekakšno ulično šolo s tečaji. So pa mladi v GOR-u tudi družbeno kritični in poskušajo premikati meje.
Število žensk v breakdancu nikoli ni bilo veliko, ampak v celotni kulturi so se pa vedno gibale in sodelovale. Ko sem kot plesalka potovala po Evropi, sem opazila, da je več ženskih breakerk, medtem ko sem v Sloveniji zaenkrat edina aktivna, tako da potujem okoli, jaz. In zdaj iščem mlada dekleta. Pred petimi leti smo zato organizirali dogodek samo za dekleta. Udeležile so se ga dekleta iz 10. različnih držav in letos smo ga naredili že petič zapred.
“Ko vidim nekoga mlajšega, ki je tako motiviran za delo z mladimi in goji ljubezen do hoje v hribe, mene to zelo motivira, mi da zagon za naprej, da se potem še raje ukvarjam z njimi in jim podajam neko znanje in ljubezen, ki jo sama gojim do planin,” pove Katarina Kadivec, predstavnica Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, ki se ukvarja se z mladimi, ki jih zanima vse, kar je povezano s hribi. S tako aktivacijo mladih naredimo nekaj dobrega tudi za ohranjanje narave.
Glede na to, da se na takih izobraževanjih zmeraj poudarja “ohranjajmo naravo čisto, odnesimo smeti v dolino”, se mogoče to še bolj zakorenini in potem tudi ostale opozarjajo, da je treba na našo naravo paziti, da jo bomo ohranili za zanamce.
V nedeljskem jutru na Prvem smo ponovili tudi izsek o prostovoljskem študentskem delu. Konec julija se je naša terenska ekipa odpravila tudi v Črno na Koroškem, ker so preverjali, kako so študenti prostovoljci pomagali v sklopu 20. Študentske delovne brigade. O delu brigadirjev v oddaji Prvi na obisku.
4385 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
Zakaj se mladi pridružujejo prostovoljnim iniciativam, se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki enakih interesov?
Ob mednarodnem dnevu mladih v ospredje postavljamo aktivne mlade – mlade, ki delajo z mladimi.
O aktivni vlogi mladih, ki jo ti lahko imajo v družbi, če to le želijo, smo se pogovarjali s Katarino Shoaib, plesno učiteljico, mladinsko delavko, tudi soustanoviteljico in aktivno članico Športno kulturnega društva GOR. Katarina se ukvarja z enim od elementov hiphop kulture, breakdanceom.
GOR se ukvarja s hiphopom, povezuje umetnike iz Slovenije pa tudi kakšne tuje. Ukvarjamo se z grafitiranjem, breakanjem, dj-anjem, repanjem. Ponavadi je tako da mi vidimo mlade, ki počnejo nekaj od tega in jih povabimo, da se nam pridružijo.
Pred dvema letoma so odprli svoj prvi mladinski center oz. nekakšno ulično šolo s tečaji. So pa mladi v GOR-u tudi družbeno kritični in poskušajo premikati meje.
Število žensk v breakdancu nikoli ni bilo veliko, ampak v celotni kulturi so se pa vedno gibale in sodelovale. Ko sem kot plesalka potovala po Evropi, sem opazila, da je več ženskih breakerk, medtem ko sem v Sloveniji zaenkrat edina aktivna, tako da potujem okoli, jaz. In zdaj iščem mlada dekleta. Pred petimi leti smo zato organizirali dogodek samo za dekleta. Udeležile so se ga dekleta iz 10. različnih držav in letos smo ga naredili že petič zapred.
“Ko vidim nekoga mlajšega, ki je tako motiviran za delo z mladimi in goji ljubezen do hoje v hribe, mene to zelo motivira, mi da zagon za naprej, da se potem še raje ukvarjam z njimi in jim podajam neko znanje in ljubezen, ki jo sama gojim do planin,” pove Katarina Kadivec, predstavnica Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, ki se ukvarja se z mladimi, ki jih zanima vse, kar je povezano s hribi. S tako aktivacijo mladih naredimo nekaj dobrega tudi za ohranjanje narave.
Glede na to, da se na takih izobraževanjih zmeraj poudarja “ohranjajmo naravo čisto, odnesimo smeti v dolino”, se mogoče to še bolj zakorenini in potem tudi ostale opozarjajo, da je treba na našo naravo paziti, da jo bomo ohranili za zanamce.
V nedeljskem jutru na Prvem smo ponovili tudi izsek o prostovoljskem študentskem delu. Konec julija se je naša terenska ekipa odpravila tudi v Črno na Koroškem, ker so preverjali, kako so študenti prostovoljci pomagali v sklopu 20. Študentske delovne brigade. O delu brigadirjev v oddaji Prvi na obisku.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Neveljaven email naslov