Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
Zakaj se mladi pridružujejo prostovoljnim iniciativam, se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki enakih interesov?
Ob mednarodnem dnevu mladih v ospredje postavljamo aktivne mlade – mlade, ki delajo z mladimi.
O aktivni vlogi mladih, ki jo ti lahko imajo v družbi, če to le želijo, smo se pogovarjali s Katarino Shoaib, plesno učiteljico, mladinsko delavko, tudi soustanoviteljico in aktivno članico Športno kulturnega društva GOR. Katarina se ukvarja z enim od elementov hiphop kulture, breakdanceom.
GOR se ukvarja s hiphopom, povezuje umetnike iz Slovenije pa tudi kakšne tuje. Ukvarjamo se z grafitiranjem, breakanjem, dj-anjem, repanjem. Ponavadi je tako da mi vidimo mlade, ki počnejo nekaj od tega in jih povabimo, da se nam pridružijo.
Pred dvema letoma so odprli svoj prvi mladinski center oz. nekakšno ulično šolo s tečaji. So pa mladi v GOR-u tudi družbeno kritični in poskušajo premikati meje.
Število žensk v breakdancu nikoli ni bilo veliko, ampak v celotni kulturi so se pa vedno gibale in sodelovale. Ko sem kot plesalka potovala po Evropi, sem opazila, da je več ženskih breakerk, medtem ko sem v Sloveniji zaenkrat edina aktivna, tako da potujem okoli, jaz. In zdaj iščem mlada dekleta. Pred petimi leti smo zato organizirali dogodek samo za dekleta. Udeležile so se ga dekleta iz 10. različnih držav in letos smo ga naredili že petič zapred.
“Ko vidim nekoga mlajšega, ki je tako motiviran za delo z mladimi in goji ljubezen do hoje v hribe, mene to zelo motivira, mi da zagon za naprej, da se potem še raje ukvarjam z njimi in jim podajam neko znanje in ljubezen, ki jo sama gojim do planin,” pove Katarina Kadivec, predstavnica Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, ki se ukvarja se z mladimi, ki jih zanima vse, kar je povezano s hribi. S tako aktivacijo mladih naredimo nekaj dobrega tudi za ohranjanje narave.
Glede na to, da se na takih izobraževanjih zmeraj poudarja “ohranjajmo naravo čisto, odnesimo smeti v dolino”, se mogoče to še bolj zakorenini in potem tudi ostale opozarjajo, da je treba na našo naravo paziti, da jo bomo ohranili za zanamce.
V nedeljskem jutru na Prvem smo ponovili tudi izsek o prostovoljskem študentskem delu. Konec julija se je naša terenska ekipa odpravila tudi v Črno na Koroškem, ker so preverjali, kako so študenti prostovoljci pomagali v sklopu 20. Študentske delovne brigade. O delu brigadirjev v oddaji Prvi na obisku.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
Zakaj se mladi pridružujejo prostovoljnim iniciativam, se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki enakih interesov?
Ob mednarodnem dnevu mladih v ospredje postavljamo aktivne mlade – mlade, ki delajo z mladimi.
O aktivni vlogi mladih, ki jo ti lahko imajo v družbi, če to le želijo, smo se pogovarjali s Katarino Shoaib, plesno učiteljico, mladinsko delavko, tudi soustanoviteljico in aktivno članico Športno kulturnega društva GOR. Katarina se ukvarja z enim od elementov hiphop kulture, breakdanceom.
GOR se ukvarja s hiphopom, povezuje umetnike iz Slovenije pa tudi kakšne tuje. Ukvarjamo se z grafitiranjem, breakanjem, dj-anjem, repanjem. Ponavadi je tako da mi vidimo mlade, ki počnejo nekaj od tega in jih povabimo, da se nam pridružijo.
Pred dvema letoma so odprli svoj prvi mladinski center oz. nekakšno ulično šolo s tečaji. So pa mladi v GOR-u tudi družbeno kritični in poskušajo premikati meje.
Število žensk v breakdancu nikoli ni bilo veliko, ampak v celotni kulturi so se pa vedno gibale in sodelovale. Ko sem kot plesalka potovala po Evropi, sem opazila, da je več ženskih breakerk, medtem ko sem v Sloveniji zaenkrat edina aktivna, tako da potujem okoli, jaz. In zdaj iščem mlada dekleta. Pred petimi leti smo zato organizirali dogodek samo za dekleta. Udeležile so se ga dekleta iz 10. različnih držav in letos smo ga naredili že petič zapred.
“Ko vidim nekoga mlajšega, ki je tako motiviran za delo z mladimi in goji ljubezen do hoje v hribe, mene to zelo motivira, mi da zagon za naprej, da se potem še raje ukvarjam z njimi in jim podajam neko znanje in ljubezen, ki jo sama gojim do planin,” pove Katarina Kadivec, predstavnica Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, ki se ukvarja se z mladimi, ki jih zanima vse, kar je povezano s hribi. S tako aktivacijo mladih naredimo nekaj dobrega tudi za ohranjanje narave.
Glede na to, da se na takih izobraževanjih zmeraj poudarja “ohranjajmo naravo čisto, odnesimo smeti v dolino”, se mogoče to še bolj zakorenini in potem tudi ostale opozarjajo, da je treba na našo naravo paziti, da jo bomo ohranili za zanamce.
V nedeljskem jutru na Prvem smo ponovili tudi izsek o prostovoljskem študentskem delu. Konec julija se je naša terenska ekipa odpravila tudi v Črno na Koroškem, ker so preverjali, kako so študenti prostovoljci pomagali v sklopu 20. Študentske delovne brigade. O delu brigadirjev v oddaji Prvi na obisku.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V naslednjih minutah pa o dokumentih. O osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih bomo govorili. V roku enega leta bo namreč na področju teh uradnih identifikacijskih dokumentov prišlo do sprememb. Pri osebnih izkaznicah bomo priča posodobitvi, pri vozniških dokumentih pa čez leto dni ne bodo več veljala stara dovoljenja na tridelnem roza obrazcu. Voznice in vozniki ga bodo morali obvezno zamenjati s kartičnim, sicer ne bodo več smeli voziti v prometu. Več Marko Rozman.
Vprašanje ali bo prišlo do napada Rusije na Ukrajino, je še vedno v zraku. Potekajo diplomatski pogovori, tudi v ostrejših tonih. Predsednik ZDA Joe Biden je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji razglasil enotnost med zavezniki. Pentagon je sporočil, da je v pripravljenosti 8500 vojakov, tudi Nato se je oglasil in sporočil, da že pošilja letala in ladje za krepitev varnosti vzhodne Evrope.
V Sloveniji smo prvi primer okuženosti s koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Skoraj dve leti je, odkar nam je covid spremenil življenje, razmere pa še kar trajajo. Laboratoriji so na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci so izgoreli, ljudje pa smo nasploh utrujeni, brezvoljni in naveličani. Strokovnjaki govorijo o posebni vrsti utrujenosti - pandemični utrujenosti. Kakšne so značilnosti, kako jo prepoznamo pri sebi, drugih in kako si lahko pomagamo, o tem Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Teden, ki je pred nami je teden za opazovanje in preučevanje ptic, ki živijo okoli nas. Potem ko so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije sredi januarja šteli ptice, ki živijo ob slovenskih vodotokih in mokriščih, so zdaj na vrsti preostale ptice. Akcija, ki se začenja danes bo trajala vse do nedelje, v njej pa lahko sodelujete vsi, ki si lahko vzamete pol ure časa in ste pripravljeni svoja opažanja zapisati na papir. Več o tem je Cirili Štuber povedal Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na izrecno željo. Prodajalci na neobvezno tiskanje računov še niso povsem pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. Več Tjaša Škamperle.
Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom »Koga reševati v času epidemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Monografijo je uredila Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo in drugih raziskovalnih institucij. Monografija je brezplačno dostopna.
V torek je Nacionalni inštitut za biologijo vzpostavil spletno stran za spoznavanje in ugotavljanje razširjenosti cianobakterij, ki jih lahko najdemo v vodi in tudi na kopnem, kjer so površine vlažne. Gre za spletno stran ciano.si.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani in nekaterih drugih mestih po državi delujejo tako imenovane pro bono ambulante, ki so namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Če so prej ljubljansko ambulanto obiskovali po večini brezdomci, begunci in propadli obrtniki, so med epidemijo k njim začeli prihajati tudi ljudje, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, vendar ne pridejo do zdravnika ali pa so stroški doplačila za zdravila previsoki. Vodja ambulante Vida Drame Orožim tej pravi kar mala poliklinika Ljubljana. V okviru nje deluje tudi svetovalnica, ki je edinstvena, stalno ekipo pa sestavljajo gospa Drame Orožim, upokojena zdravnica, poleg nje pa še medicinska sestra, socialna delavka in gospodinja, ki je tudi čistilka. Več v pogovoru z avtorico prispevka Evo Lipovšek.
Raziskovalci iz nemškega Hamburga opozarjajo, da tudi blagi covid lahko poškoduje nekatere notranje organe. Še zlasti na udaru so srce, pljuča in ledvice. Ugotovili so, da okužba s koronavirusom za nekaj odstotkov poslabša njihovo delovanje. Kar res ni veliko, pravi prof. Raphael Twerenbold z Univerzitetne klinike Hamburg Eppendorf, vendar za primerjavo dodaja: »To je tako, kot da bi vsak Evropejec prvega januarja tehtal 5 kg več. Seveda vsi zaradi dodatnih petih kilogramov ne bodo imeli slabše kakovosti življenja. Vemo pa, da imajo odvečni kilogrami na dolgi rok lahko negativne posledice.« Kakšne posledice torej pušča blagi covid v prispevku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKE Hamburg
V osnovnih šolah je v izobraževalnem procesu še vedno prisotno veliko spolnih stereotipov, ki se kažejo tako v odkritem kot prikritem kurikulumu. V ta namen je nastal projekt imenovan Stella, ki prinaša izboljšanje in prenos dobrih praks na področju vključevanja spolov na področju Slovenije in Srbije.
Ali ste vedeli, da se v medijih kot gostje pojavlja bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov in to kljub temu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški in da znanstvenic ter strokovnjakinj z različnih področij, pri nas, vsekakor ne primanjkuje. Mediji seveda odražajo stanje v družbi, enakost spolov namreč še zdaleč ni dosežena, a hkrati bistveno pripomorejo k oblikovanju javnega mnenja. Zato je z novim letom zaživel spletni portal imenovan Ona Ve, združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v medijih.
Dražitve surovin, repromaterialov, stroški delovne sile in podivjane cene elektrike so glavni elementi za napovedane podražitve hrane. Živilci so jih trgovcem najavili konec lanskega leta, a pogajanja še niso končana in letos potrošniki novega vala podražitev hrane še nismo občutili. Kot vse kaže ga bodo prej ali slej, saj podjetja v dobavni verigi vseh cenovnih pritiskov, brez prenosa na maloprodajne cene, ne bodo več dolgo zdržala. Cene hrane so namreč dosegle dno. Kaj nas torej čaka? Lansko leto so živilci dosegli zvišanje cen perutninskega in delno govejega mesa. A s tem niso uspeli pokriti višjih stroškov, ki nastajajo, kot je znano zaradi dražjih osnovnih surovin, embalaže, energentov, in neobvladljivih cen elektrike. Živilska industrija ne razmišlja o ustavitvi proizvodnje, v primeru mleka, ki nastaja vsak dan, je to nemogoče. Več Jernejka Drolec.
Sinoči so v organizaciji družbe Mediáde in revije IRT 3000 predstavili že četrto generacijo nominirank za inženirko leta. »Tehnologija se razvija s svetlobno hitrostjo, vrzel med spoloma v visokotehnoloških poklicih pa ostaja,« je na prireditvi poudarila Medeja Lončar, predsednica uprave Siemensa, ki je pobudnik izbora inženirke leta v Sloveniji. Za inženirko leta so izbrali dr. Natašo Kovačević, vodjo projektov v oddelku raziskav v Kolektorju. Inženirka kemije se je po raziskovalnem delu na IJS (Inštitutu Jožef Štefan) preselila v gospodarstvo, kjer dela na preliminarnih raziskavah in razvoju novih materialov. Z njo se je v jutru po izboru pogovarjala Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov