Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?
Študenti Fakultete za elektrotehniko analizirali predsedniške volitve 2017 skozi družbena omrežja
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na Fakulteti za elektrotehniko; analiza je izšla v obliki publikacije. Mentorja tem študentom sta bila prof. dr. Tanja Oblak Črnič in prof. dr. Dejan Verčič.
So študenti našli povezavo med online spletno prisotnostjo kandidata in kandidatke in uspešnostjo na predsedniški volitvah? Ne, vsaj neposredne, vzročno-posledične zveze ne, odgovarja izr. prof. Tanja Oblak Črnič s FDV-ja. So pa ugotovili, da je prisotnost kandidatov, vsaj tistih, ki so dobili podporo v obliki volilnih glasov, povezana z njihovo pogosto prisotnostjo, rednejšimi in trajnejšimi objavami na družbenih omrežij.
Čim kasnejši je bil vstop kandidata ali kandidatke v okolje družbenih omrežij, tem nižja je bila pozornost in prisotnost v zavesti volivcev, na kar študenti opozarjajo v publikaciji.
Opaziti je bilo veliko enostranske samopromocije; da sicer kandidati objavljajo stvari o sebi,s vojih načrtih in morebitnih dogodkih, na katerih jih lahko spremljajo volivce, niso pa nujno interaktivni z uporabniki.
Ena od pomanjkljivosti, ki so jih študenti opazili, je nizka interaktivnost kandidata z uporabniki družbenih omrežij, slaba dostopnost v dialogu, da niso bili v neposrednem stiku z uporabniki.
Študenti so prav tako dobili občutek, da se kandidati in njihovi snovalci strategij komuniciranja sicer zavedajo, da je prisotnost na teh omrežjih nujna, da pa jih kot uporabnike ali občinstvo niso vzeli resno. Kot razloži Tanja Oblak Črnič, to ne pomeni nujno, da jih podcenjujejo, ampak da se s temi mediji niso resno spoprijeli. »Gre za občutek neizkoriščenega potenciala.«
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?
Študenti Fakultete za elektrotehniko analizirali predsedniške volitve 2017 skozi družbena omrežja
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na Fakulteti za elektrotehniko; analiza je izšla v obliki publikacije. Mentorja tem študentom sta bila prof. dr. Tanja Oblak Črnič in prof. dr. Dejan Verčič.
So študenti našli povezavo med online spletno prisotnostjo kandidata in kandidatke in uspešnostjo na predsedniški volitvah? Ne, vsaj neposredne, vzročno-posledične zveze ne, odgovarja izr. prof. Tanja Oblak Črnič s FDV-ja. So pa ugotovili, da je prisotnost kandidatov, vsaj tistih, ki so dobili podporo v obliki volilnih glasov, povezana z njihovo pogosto prisotnostjo, rednejšimi in trajnejšimi objavami na družbenih omrežij.
Čim kasnejši je bil vstop kandidata ali kandidatke v okolje družbenih omrežij, tem nižja je bila pozornost in prisotnost v zavesti volivcev, na kar študenti opozarjajo v publikaciji.
Opaziti je bilo veliko enostranske samopromocije; da sicer kandidati objavljajo stvari o sebi,s vojih načrtih in morebitnih dogodkih, na katerih jih lahko spremljajo volivce, niso pa nujno interaktivni z uporabniki.
Ena od pomanjkljivosti, ki so jih študenti opazili, je nizka interaktivnost kandidata z uporabniki družbenih omrežij, slaba dostopnost v dialogu, da niso bili v neposrednem stiku z uporabniki.
Študenti so prav tako dobili občutek, da se kandidati in njihovi snovalci strategij komuniciranja sicer zavedajo, da je prisotnost na teh omrežjih nujna, da pa jih kot uporabnike ali občinstvo niso vzeli resno. Kot razloži Tanja Oblak Črnič, to ne pomeni nujno, da jih podcenjujejo, ampak da se s temi mediji niso resno spoprijeli. »Gre za občutek neizkoriščenega potenciala.«
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
13. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu je privabila rekordno število prodajalcev najbolj kakovostnega, pretežno slovenskega lesa, 566 lastnikov gozdov je prodajalo 3706 hlodov, zanje so se zanimali predvsem tujci, ki bodo les predelali v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo, v furnirje za jahte in prestižne avtomobile ter glasbila. Vsakoletna licitacija najboljšega lesa je vsekakor spodbuda lastnikom gozdov. Kakopak je tokrat med najbolj zadovoljnimi prodajalci Klemen Šuštaršič, ki je iz Krimskih gozdov pripeljal po kubičnem metru najbolje ocenjen gorski javor, za hlod pa je iztržil drugo najboljšo ceno preko 11.000 evrov. Najvišja cena za hlod gorskega javorja je bila skoraj 15.400 evrov. Dobro so se prodajali orehi, gorski bresti, smreke. Najdaljši smrekov hlod, 12-metrski za kar 4.600 evrov. Kupci imajo radi tudi macesne, jablane, slive, slednje za izdelovanje pip in spominkov.
V Bruslju so danes zasedali finančni ministri držav članic EU. Med drugim so razpravljali tudi o možnosti ukinitve soglasja pri odločanju o davčnih zadevah. Zakaj je sploh prišlo do razprave o ukinitvi soglasja držav članic, kaj bi to pomenilo za manjše članice EU in zakaj se za takšno spremembo prizadevata prav Francija in Nemčija? Vzrok za razpravljanje o ukinitvi soglasja je prepočasno oz. neučinkovito odločanje v zunanji politiki in pri davkih. Za to je zaslužen tudi neuspeh pri dogovarjanju o obdavčitvi digitalnih velikanov, za katerega si je goreče prizadevala Francija.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ptuj letos obeležuje 1950 let od prve omembe. S to obletnico bodo zaznamovane vse večje prireditve v mestu, osrednja pa bo sredi poletja ob občinskem prazniku. V počastitev spomina na leto 69 pripravlja arheološki muzej tudi posebno razstavo, a z grenkim priokusom, saj spomini na eno izmed ptujskih najznamenitejših obdobij večinoma ne bodo na ogled javnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Praznovanje rojstnega dne je na Slovenskem relativno nov pojav. Množično ga praznujemo šele po drugi svetovni vojni. Pred tem so ga praznovali redki, navadno premožnejši meščani, bolj znano je bilo praznovanje godu. Praznovanja so se v devetdesetih letih iz intimnega družinskega prostora preselila v javni prostor. Tudi obdarovanje je zašlo v čudne ekstreme, saj je vse več je potratnega razdajanja. Sogovorniki: višja kustodinja Jožica Trateški in kulturni antropolog Sebastjan Veber iz Muzeja novejše zgodovine Celje ter antropolog Dan Podjed iz ZRC SAZU.
Slovenski pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš je ob kulturnem prazniku prejel zlati red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski književnosti ter za nov in svež pogled na slovenstvo.
O Prešernu Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica in grafologinja Edita Tomič.
Februar je mesec varne rabe interneta, ki je širok pojem, a bo v prihodnosti zelo pomemben predvsem za generacijo, pri kateri se virtualno in realno življenje povsem prepletata. To so seveda mladi, ki ne gredo "surfat" po internetu, ampak z njim živijo in odraščajo. O tem, kaj storiti, da stvari ne uidejo iz rok, smo s epogovarjali z zdenko Švaljek, ki je odgovorna za prijave spletnega nasilja na Nacionalni mreži TOM - gre za telefon za otroke in mladostnike. Kot pravi, prejmejo okoli 200 prijav spletnega nasilja na leto, kar ni veliko, a se moramo zavedati, da gre za vrh ledene gore. Največ prijav je na temo sekstinga oziroma izmenjave golih fotografij. Samo po sebi to ni problem, težava pa nastane, ko se te fotografije razširijo na spletu - ponavadi, ko ljubezenska zveza razpade. Čeprav se zdi, da je zadeva brezupna, jo je velikokrat mogoče rešiti že zgolj z opozorilom tistemu, ki grozi.
Zadnja afera poljske govedine in nedavno zasačenje črnega zakola športnih konj na območju Radovljice, kažejo kako pomemben je nadzor pri zakolu in v predelavi mesa. Tudi v preteklosti je pristojna inšpekcija odkrila nekaj črnih zakolov kopitarjev in sicer v okolici Ljubljane, Škofje Loke in na Dolenjskem. Naša sogovornica ni presenečena nad tem zadnjim odkritjem črnega zakola kasaških konjev, nekoliko je razočarana, da so še živega konja evtanazirali, saj bi ga lahko pripeljali k njim v Društvo za zaščito konj. Predsednica društva Natalija Nedeljko, meni da bi bilo dobro, da bi se inšpekcija še bolj angažirala na področju SV dela Slovenije, kjer je zibelka kasaštva. Športni konji, ki dobivajo razna poživila in druge substance, niso namenjeni za zakol oz. za predelavo v mesne izdelke za prehrano ljudi.
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Več kot 140 držav vsako leto drugi torek v februarju praznuje dan varne rabe interneta. Na šestih celinah vsako leto organizirajo na stotine dogodkov, ki dvigajo ozaveščenost o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta letos poteka pod sloganom Skupaj za prijaznejši internet in se osredotoča na medvrstniško nasilje. Center za varnejši internet Safe.si ob tej priložnosti pripravlja številne dejavnosti, osrednji dogodek pa bo spletna oddaja za starše. Urška Henigman se je o tem pogovarjala z Markom Pushnerjem.
Končalo se je leto psa in po kitajskem koledarju se začenja leto prašiča, ki simbolno prinaša bogastvo in srečo, a, je poudarila direktorica Konfucijevega inštituta v Ljubljani, mag. Danijela Voljč, z mislijo na to, da je najprej potrebno poskrbeti zase, da lahko potem pomagaš tudi drugim. Kitajsko novo leto je 'Festival pomladi', ki s slavjem, rdečimi lampijoni in številnimi drugimi simboli pozdravlja pomlad. To je predvsem družinski praznik, zaradi katerega se vsako leto na milijone Kitajcev za nekaj dni odpravi domov, kar pomeni tudi izredne logistične izzive, polne vlake in gnečo na cestah. Kakšna je tradicija ob vstopu v novo leto, kako jo obeležujejo v Sloveniji, kaj prinaša leto prašiča in na kakšen način se ob tem prepletata tudi slovenska in kitajska kultura sta nam povedali gospa Zhanghua Ye, ki v Sloveniji živi od svojega 11. leta, in mag. Danijela Voljč, direktorica Konfucijevega Inštituta.
5. februarja leta 1852 je za javnost svoja vrata odprl Ermitaž, sloviti muzej v ruskem Sankt Peterburgu, ki z zbirko več kot treh milijonov eksponatov spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam UNESCOVE kulturne dediščine. Začetki enega največjih in najbolj znanih muzejev muzejev na svetu pa segajo že 255 let nazaj, v leto 1764, ko je ruska carica Katarina Velika od nekega berlinskega trgovca kupila 225 del holandskih in flamskih umetnikov.
Neveljaven email naslov