Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?

Študenti Fakultete za elektrotehniko analizirali predsedniške volitve 2017 skozi družbena omrežja

Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na Fakulteti za elektrotehniko; analiza je izšla v obliki publikacije. Mentorja tem študentom sta bila prof. dr. Tanja Oblak Črnič in prof. dr. Dejan Verčič.

So študenti našli povezavo med online spletno prisotnostjo kandidata in kandidatke in uspešnostjo na predsedniški volitvah? Ne, vsaj neposredne, vzročno-posledične zveze ne, odgovarja izr. prof. Tanja Oblak Črnič s FDV-ja. So pa ugotovili, da je prisotnost kandidatov, vsaj tistih, ki so dobili podporo v obliki volilnih glasov, povezana z njihovo pogosto prisotnostjo, rednejšimi in trajnejšimi objavami na družbenih omrežij.

Čim kasnejši je bil vstop kandidata ali kandidatke v okolje družbenih omrežij, tem nižja je bila pozornost in prisotnost v zavesti volivcev, na kar študenti opozarjajo v publikaciji.

Opaziti je bilo veliko enostranske samopromocije; da sicer kandidati objavljajo stvari o sebi,s vojih načrtih in morebitnih dogodkih, na katerih jih lahko spremljajo volivce, niso pa nujno interaktivni z uporabniki.

Ena od pomanjkljivosti, ki so jih študenti opazili, je nizka interaktivnost kandidata z uporabniki družbenih omrežij, slaba dostopnost v dialogu, da niso bili v neposrednem stiku z uporabniki.

Študenti so prav tako dobili občutek, da se kandidati in njihovi snovalci strategij komuniciranja sicer zavedajo, da je prisotnost na teh omrežjih nujna, da pa jih kot uporabnike ali občinstvo niso vzeli resno. Kot razloži Tanja Oblak Črnič, to ne pomeni nujno, da jih podcenjujejo, ampak da se s temi mediji niso resno spoprijeli. »Gre za občutek neizkoriščenega potenciala.«