Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tanja Oblak Črnič pogovor

13.08.2018

Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?

Študenti Fakultete za elektrotehniko analizirali predsedniške volitve 2017 skozi družbena omrežja

Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na Fakulteti za elektrotehniko; analiza je izšla v obliki publikacije. Mentorja tem študentom sta bila prof. dr. Tanja Oblak Črnič in prof. dr. Dejan Verčič.

So študenti našli povezavo med online spletno prisotnostjo kandidata in kandidatke in uspešnostjo na predsedniški volitvah? Ne, vsaj neposredne, vzročno-posledične zveze ne, odgovarja izr. prof. Tanja Oblak Črnič s FDV-ja. So pa ugotovili, da je prisotnost kandidatov, vsaj tistih, ki so dobili podporo v obliki volilnih glasov, povezana z njihovo pogosto prisotnostjo, rednejšimi in trajnejšimi objavami na družbenih omrežij.

Čim kasnejši je bil vstop kandidata ali kandidatke v okolje družbenih omrežij, tem nižja je bila pozornost in prisotnost v zavesti volivcev, na kar študenti opozarjajo v publikaciji.

Opaziti je bilo veliko enostranske samopromocije; da sicer kandidati objavljajo stvari o sebi,s vojih načrtih in morebitnih dogodkih, na katerih jih lahko spremljajo volivce, niso pa nujno interaktivni z uporabniki.

Ena od pomanjkljivosti, ki so jih študenti opazili, je nizka interaktivnost kandidata z uporabniki družbenih omrežij, slaba dostopnost v dialogu, da niso bili v neposrednem stiku z uporabniki.

Študenti so prav tako dobili občutek, da se kandidati in njihovi snovalci strategij komuniciranja sicer zavedajo, da je prisotnost na teh omrežjih nujna, da pa jih kot uporabnike ali občinstvo niso vzeli resno. Kot razloži Tanja Oblak Črnič, to ne pomeni nujno, da jih podcenjujejo, ampak da se s temi mediji niso resno spoprijeli. »Gre za občutek neizkoriščenega potenciala.«


Aktualna tema

4483 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Tanja Oblak Črnič pogovor

13.08.2018

Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?

Študenti Fakultete za elektrotehniko analizirali predsedniške volitve 2017 skozi družbena omrežja

Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na Fakulteti za elektrotehniko; analiza je izšla v obliki publikacije. Mentorja tem študentom sta bila prof. dr. Tanja Oblak Črnič in prof. dr. Dejan Verčič.

So študenti našli povezavo med online spletno prisotnostjo kandidata in kandidatke in uspešnostjo na predsedniški volitvah? Ne, vsaj neposredne, vzročno-posledične zveze ne, odgovarja izr. prof. Tanja Oblak Črnič s FDV-ja. So pa ugotovili, da je prisotnost kandidatov, vsaj tistih, ki so dobili podporo v obliki volilnih glasov, povezana z njihovo pogosto prisotnostjo, rednejšimi in trajnejšimi objavami na družbenih omrežij.

Čim kasnejši je bil vstop kandidata ali kandidatke v okolje družbenih omrežij, tem nižja je bila pozornost in prisotnost v zavesti volivcev, na kar študenti opozarjajo v publikaciji.

Opaziti je bilo veliko enostranske samopromocije; da sicer kandidati objavljajo stvari o sebi,s vojih načrtih in morebitnih dogodkih, na katerih jih lahko spremljajo volivce, niso pa nujno interaktivni z uporabniki.

Ena od pomanjkljivosti, ki so jih študenti opazili, je nizka interaktivnost kandidata z uporabniki družbenih omrežij, slaba dostopnost v dialogu, da niso bili v neposrednem stiku z uporabniki.

Študenti so prav tako dobili občutek, da se kandidati in njihovi snovalci strategij komuniciranja sicer zavedajo, da je prisotnost na teh omrežjih nujna, da pa jih kot uporabnike ali občinstvo niso vzeli resno. Kot razloži Tanja Oblak Črnič, to ne pomeni nujno, da jih podcenjujejo, ampak da se s temi mediji niso resno spoprijeli. »Gre za občutek neizkoriščenega potenciala.«


05.02.2018

Emonika

Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta. 


05.02.2018

O slikanici, ki razburja Hrvate

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.02.2018

Nakupovanje v digitalnerm svetu

20-to stoletje je zaznamovalo rojstvo veleblagovnice in nakupovalnega centra kot posvečenega prostora potrošniške družbe. Za pionirja obmestnega nakupovalnega centra velja veleblagovnica Northgate, ki so jo zgradili leta 1950 v Seattlu v Združenih državah Amerike. 21-to stoletje zaznamuje digitalizacija vseh področij našega življenja, tudi nakupovanja. Seattle pa je spet mesto, kjer so odprli prvo trgovino svoje vrste na svetu.


02.02.2018

Kurentovanje na Ptuju

Kurenti si bodo opolnoči nadeli svoje zvonce. Do pustnega torka se v predvsem v Spodnjem Podravju obeta pestro dogajanje. Kurentovanje bo privabilo 100.000 ljudi.


01.02.2018

Poklici prihodnosti

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.02.2018

Rošade v vodstvu NSi

Na čelu NSi je prišlo do menjave. Kako vidi stranko v prihodnosti v.d. Matej Tonin? Kako potezo komentira analitik dr. Alem Maksutti?


31.01.2018

Zakon referendum ni v skladu z ustavo

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


31.01.2018

Računsko sodišče ugotovilo velike kršitve v UKC

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


31.01.2018

Lahko je brati

Ste vedeli, da skoraj 20 odstotkov Slovenk in Slovencev vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje? Brez njega so slabše obveščeni in slabše socialno vključeni, poudarjajo v zavodu Risa – centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, v katerem so pripravili današnji posvet in predstavili začetek projekta »Lahko je brati«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada. Prispevek Petre Medved Avtorica fotografije: Veronika Rot – Dostopno


31.01.2018

Trumpov letni nagovor kongresa

Ameriški predsednik je nagovoril oba domova ameriškega kongresa – opravil je t.i. State of the Union.


30.01.2018

Kvizum

Zagotovo znate našteti vsaj 5 odmevnih dosežkov slovenskih športnikov – pa bi znali našteti 5 dosežkov slovenskih znanstvenikov, inženirjev oziroma inovatorjev? V začetku januarja je na spletu zaživel kviz Slovenski kvizum, ki je sestavljen iz 58tih vprašanj, ki vam bodo razkrila izjemno zgodovino slovenskih inovacij globalnega pomena. O projektu, ki si prizadeva krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi, se je pozanimala Lea Ogrin.


29.01.2018

Novosti razpisa za vpis v srednje šole

Letošnji razpis za vpis v srednje šole ima dve vsebinski novosti: ministrstvo je razširilo mrežo šol in programov za vajeniško obliko šolanja in zaradi pobud lokalnega gospodarstva bodo nekatere srednje šole začele izvajati nove programe. O vsebini razpisa za srednje šole se Nataša Lang pogovarja z Matejo Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.


29.01.2018

Zaposlovanje starejših

Slovenija je med državami v Evropski uniji, ki jih podaljševanje življenjske dobe najbolj zaznamuje. Zato je izrednega pomena zagotavljanje udeležbe starejših delavcev na trgu dela. Kljub temu, da je rešitev na videz preprosta, vseživljenjska skrb za zdravje in pridobivanje novih veščin, pa je zavest o pomenu starejših na trgu dela dokaj nizka. Prispevek Urške Valjavec.


29.01.2018

Jutranji pogovor s Polono Fijavž

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


25.01.2018

Marko Pavliha o kandidaturi za mednarodno funkcijo

Pri kandidaturi za mesto v mednarodnih institucijah je izredno pomembna politična podpora doma, vendar je slovenski kandidati pogosto nimajo. Doktor Marko Pavliha v pogovoru opisuje svojo izkušnjo s kandidaturo za Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu.


26.01.2018

Ko bakterije sodelujejo in celo goljufajo

Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec. Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc


25.01.2018

Pogovor z dr. Markom Pavliho

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


24.01.2018

Svetovni gospodarski forum v Davosu

Ali lahko srečanje svetovne gospodarske, politične in tudi znanstvene elite kaj spremeni v svetu?


23.01.2018

Komunikatorica znanosti leta 2017 je Silvestra Rogelj Petrič

Na slavnostni akademiji Slovenske znanstvene fundacije so sinoči podelili priznanj za dosežke na področju komuniciranja znanosti in o znanosti, torej za promocijo in obveščanje javnosti o dogajanjih v znanosti. Podeljena so bila tudi priznanja »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« v kategoriji posameznikom za življenjsko delo in za dosežke v obdobju 2015-2017 ter v kategoriji skupine komunikatorjev znanosti in organizacijam. Najpomembnejše priznanje - Komunikatorica znanosti leta 2017 pa je prejela novinarska kolegica Silvestra Rogelj Petrič. Z nagrajenko se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Slovenska znanstvena fundacija


22.01.2018

Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu

Ob pričetku evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu strokovnjaki znova opozarjajo, da bi lahko večino teh rakov preprečili. Imamo namreč dva učinkovita javno zdravstvena ukrepa: državni program ZORA in cepljenje proti HPV. V promocijo zdravega življenja in osveščanja mladih se je tokrat vključil znani raper Challe Salle. Prispevek Helene Lovinčič.


Stran 197 od 225
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov