Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odmevi na sodbo ameriškega sodišča, ki je šolskemu vrtnarju dosodilo 289 milijonov dolarjev odškodnine, ker je zbolel za rakom. V Sloveniji prodamo od 75 do 90 ton glifosata na leto
Ameriško sodišče je v petek razsodilo, da je glifosat, ki je glavna sestavina herbicida Roundup (v Sloveniji uporabljamo tudi podoben herbicid s komercialnim imenom Boom efekt) povzročil nehodgkinov limfom pri 45-letnem Dewaynu Johnsonu, ki ga je kot šolski vrtnar uporabljal pri svojem delu. To pa še ni vse. Sodišče je ugotovilo, da so pri multinacionalni družbi Monsanto, ki jo je nedavno kupilo evropsko multinacionalno podjetje Bayer, že vsaj deset let vedeli, da glifosat povzroča raka, vendar o tem niso obvestili porabnikov. Tako kot v tujini so se vsa ta leta tudi v Sloveniji v medijih pojavljali strokovnjaki in znanstveniki, ki so zagotavljali, da je rakotvornost glifosata le domislica pregretih glav naravovarstvenikov oz. zelenih, s katero medejo razsodnost politikov, ko ti odločajo o prepovedi domnevno kancerogenega herbicida. Brali smo celo zagotovila doktorjev znanosti, da glifosat ni nič nevarnejši kot kuhinjska sol.
Po razsodbi sodišča, ki pravi, da je vzrok za nehodgkinov limfom prav glifosat, smo zbrali nekaj odmevov na to sodbo iz različnih zornih kotov. Odvetnica Jasna Hojnik Kocjan iz odvetniške pisarne Krapenc nam je pomagala osvetliti pravne posledice te sodbe, ki bo brez dvoma olajšala pot do pravice še številnim drugim žrtvam glifosata, in to primerjala s problematiko azbesta, ki jo poznamo tudi pri nas. Zastavili pa smo ji tudi vprašanje o odgovornosti prodajalca Monsanta do kupcev; multinacionalno družbo je prodal Bayerju, očitno vedoč, da prodaja podjetje, katerega paradni izdelek povzroča raka. Dr. Dušan Plut je kot okoljevarstvenik razmišljal o ugledu znanosti, ki ga krnijo znanstveniki, ki so pripravljeni za denar zavajati javnost, evropski poslanec, dr. Igor Šoltes, ki je pred več kot letom dni podpisal evropsko državljansko pobudo za prepoved glifosata, pa je povedal, zakaj je že takrat v nasprotju z večino poslancev EP vedel, da je glifosat treba prepovedati. Opozoril je na nasprotje med študijami, ki so se ukvarjale s strupenostjo glifosata. Vprašali smo ga tudi, kakšne spremembe lahko zaradi te sodbe pričakujemo v Evropski uniji. S prošnjo za odgovore o posledicah razsodbe smo se obrnili tudi na Jerneja Drofenika z Uprave RS za varno hrano, ki strpnost do uporabe tega herbicida opravičuje z zagotovilom, da je sestava našega herbicida drugačna kot sestava ameriškega, zato naj bi bil manj škodljiv.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Odmevi na sodbo ameriškega sodišča, ki je šolskemu vrtnarju dosodilo 289 milijonov dolarjev odškodnine, ker je zbolel za rakom. V Sloveniji prodamo od 75 do 90 ton glifosata na leto
Ameriško sodišče je v petek razsodilo, da je glifosat, ki je glavna sestavina herbicida Roundup (v Sloveniji uporabljamo tudi podoben herbicid s komercialnim imenom Boom efekt) povzročil nehodgkinov limfom pri 45-letnem Dewaynu Johnsonu, ki ga je kot šolski vrtnar uporabljal pri svojem delu. To pa še ni vse. Sodišče je ugotovilo, da so pri multinacionalni družbi Monsanto, ki jo je nedavno kupilo evropsko multinacionalno podjetje Bayer, že vsaj deset let vedeli, da glifosat povzroča raka, vendar o tem niso obvestili porabnikov. Tako kot v tujini so se vsa ta leta tudi v Sloveniji v medijih pojavljali strokovnjaki in znanstveniki, ki so zagotavljali, da je rakotvornost glifosata le domislica pregretih glav naravovarstvenikov oz. zelenih, s katero medejo razsodnost politikov, ko ti odločajo o prepovedi domnevno kancerogenega herbicida. Brali smo celo zagotovila doktorjev znanosti, da glifosat ni nič nevarnejši kot kuhinjska sol.
Po razsodbi sodišča, ki pravi, da je vzrok za nehodgkinov limfom prav glifosat, smo zbrali nekaj odmevov na to sodbo iz različnih zornih kotov. Odvetnica Jasna Hojnik Kocjan iz odvetniške pisarne Krapenc nam je pomagala osvetliti pravne posledice te sodbe, ki bo brez dvoma olajšala pot do pravice še številnim drugim žrtvam glifosata, in to primerjala s problematiko azbesta, ki jo poznamo tudi pri nas. Zastavili pa smo ji tudi vprašanje o odgovornosti prodajalca Monsanta do kupcev; multinacionalno družbo je prodal Bayerju, očitno vedoč, da prodaja podjetje, katerega paradni izdelek povzroča raka. Dr. Dušan Plut je kot okoljevarstvenik razmišljal o ugledu znanosti, ki ga krnijo znanstveniki, ki so pripravljeni za denar zavajati javnost, evropski poslanec, dr. Igor Šoltes, ki je pred več kot letom dni podpisal evropsko državljansko pobudo za prepoved glifosata, pa je povedal, zakaj je že takrat v nasprotju z večino poslancev EP vedel, da je glifosat treba prepovedati. Opozoril je na nasprotje med študijami, ki so se ukvarjale s strupenostjo glifosata. Vprašali smo ga tudi, kakšne spremembe lahko zaradi te sodbe pričakujemo v Evropski uniji. S prošnjo za odgovore o posledicah razsodbe smo se obrnili tudi na Jerneja Drofenika z Uprave RS za varno hrano, ki strpnost do uporabe tega herbicida opravičuje z zagotovilom, da je sestava našega herbicida drugačna kot sestava ameriškega, zato naj bi bil manj škodljiv.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov