Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odmevi na sodbo ameriškega sodišča, ki je šolskemu vrtnarju dosodilo 289 milijonov dolarjev odškodnine, ker je zbolel za rakom. V Sloveniji prodamo od 75 do 90 ton glifosata na leto
Ameriško sodišče je v petek razsodilo, da je glifosat, ki je glavna sestavina herbicida Roundup (v Sloveniji uporabljamo tudi podoben herbicid s komercialnim imenom Boom efekt) povzročil nehodgkinov limfom pri 45-letnem Dewaynu Johnsonu, ki ga je kot šolski vrtnar uporabljal pri svojem delu. To pa še ni vse. Sodišče je ugotovilo, da so pri multinacionalni družbi Monsanto, ki jo je nedavno kupilo evropsko multinacionalno podjetje Bayer, že vsaj deset let vedeli, da glifosat povzroča raka, vendar o tem niso obvestili porabnikov. Tako kot v tujini so se vsa ta leta tudi v Sloveniji v medijih pojavljali strokovnjaki in znanstveniki, ki so zagotavljali, da je rakotvornost glifosata le domislica pregretih glav naravovarstvenikov oz. zelenih, s katero medejo razsodnost politikov, ko ti odločajo o prepovedi domnevno kancerogenega herbicida. Brali smo celo zagotovila doktorjev znanosti, da glifosat ni nič nevarnejši kot kuhinjska sol.
Po razsodbi sodišča, ki pravi, da je vzrok za nehodgkinov limfom prav glifosat, smo zbrali nekaj odmevov na to sodbo iz različnih zornih kotov. Odvetnica Jasna Hojnik Kocjan iz odvetniške pisarne Krapenc nam je pomagala osvetliti pravne posledice te sodbe, ki bo brez dvoma olajšala pot do pravice še številnim drugim žrtvam glifosata, in to primerjala s problematiko azbesta, ki jo poznamo tudi pri nas. Zastavili pa smo ji tudi vprašanje o odgovornosti prodajalca Monsanta do kupcev; multinacionalno družbo je prodal Bayerju, očitno vedoč, da prodaja podjetje, katerega paradni izdelek povzroča raka. Dr. Dušan Plut je kot okoljevarstvenik razmišljal o ugledu znanosti, ki ga krnijo znanstveniki, ki so pripravljeni za denar zavajati javnost, evropski poslanec, dr. Igor Šoltes, ki je pred več kot letom dni podpisal evropsko državljansko pobudo za prepoved glifosata, pa je povedal, zakaj je že takrat v nasprotju z večino poslancev EP vedel, da je glifosat treba prepovedati. Opozoril je na nasprotje med študijami, ki so se ukvarjale s strupenostjo glifosata. Vprašali smo ga tudi, kakšne spremembe lahko zaradi te sodbe pričakujemo v Evropski uniji. S prošnjo za odgovore o posledicah razsodbe smo se obrnili tudi na Jerneja Drofenika z Uprave RS za varno hrano, ki strpnost do uporabe tega herbicida opravičuje z zagotovilom, da je sestava našega herbicida drugačna kot sestava ameriškega, zato naj bi bil manj škodljiv.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Odmevi na sodbo ameriškega sodišča, ki je šolskemu vrtnarju dosodilo 289 milijonov dolarjev odškodnine, ker je zbolel za rakom. V Sloveniji prodamo od 75 do 90 ton glifosata na leto
Ameriško sodišče je v petek razsodilo, da je glifosat, ki je glavna sestavina herbicida Roundup (v Sloveniji uporabljamo tudi podoben herbicid s komercialnim imenom Boom efekt) povzročil nehodgkinov limfom pri 45-letnem Dewaynu Johnsonu, ki ga je kot šolski vrtnar uporabljal pri svojem delu. To pa še ni vse. Sodišče je ugotovilo, da so pri multinacionalni družbi Monsanto, ki jo je nedavno kupilo evropsko multinacionalno podjetje Bayer, že vsaj deset let vedeli, da glifosat povzroča raka, vendar o tem niso obvestili porabnikov. Tako kot v tujini so se vsa ta leta tudi v Sloveniji v medijih pojavljali strokovnjaki in znanstveniki, ki so zagotavljali, da je rakotvornost glifosata le domislica pregretih glav naravovarstvenikov oz. zelenih, s katero medejo razsodnost politikov, ko ti odločajo o prepovedi domnevno kancerogenega herbicida. Brali smo celo zagotovila doktorjev znanosti, da glifosat ni nič nevarnejši kot kuhinjska sol.
Po razsodbi sodišča, ki pravi, da je vzrok za nehodgkinov limfom prav glifosat, smo zbrali nekaj odmevov na to sodbo iz različnih zornih kotov. Odvetnica Jasna Hojnik Kocjan iz odvetniške pisarne Krapenc nam je pomagala osvetliti pravne posledice te sodbe, ki bo brez dvoma olajšala pot do pravice še številnim drugim žrtvam glifosata, in to primerjala s problematiko azbesta, ki jo poznamo tudi pri nas. Zastavili pa smo ji tudi vprašanje o odgovornosti prodajalca Monsanta do kupcev; multinacionalno družbo je prodal Bayerju, očitno vedoč, da prodaja podjetje, katerega paradni izdelek povzroča raka. Dr. Dušan Plut je kot okoljevarstvenik razmišljal o ugledu znanosti, ki ga krnijo znanstveniki, ki so pripravljeni za denar zavajati javnost, evropski poslanec, dr. Igor Šoltes, ki je pred več kot letom dni podpisal evropsko državljansko pobudo za prepoved glifosata, pa je povedal, zakaj je že takrat v nasprotju z večino poslancev EP vedel, da je glifosat treba prepovedati. Opozoril je na nasprotje med študijami, ki so se ukvarjale s strupenostjo glifosata. Vprašali smo ga tudi, kakšne spremembe lahko zaradi te sodbe pričakujemo v Evropski uniji. S prošnjo za odgovore o posledicah razsodbe smo se obrnili tudi na Jerneja Drofenika z Uprave RS za varno hrano, ki strpnost do uporabe tega herbicida opravičuje z zagotovilom, da je sestava našega herbicida drugačna kot sestava ameriškega, zato naj bi bil manj škodljiv.
Na paraolimpijskih igrah v Tokiu bo nastopilo 4537 športnikov iz 162 držav. Med njimi je 7 športnikov iz Slovenije. Otvoritev je spremljal športni novinar Marko Polak.
Druga polovica avgusta je v Ankaranu že vrsto let rezervirana za obisk mladih iz avstrijske Koroške, kamor prihajajo lutkarji in gledališčniki vse od Zilje do Suhe. Tam deluje 18 otroških in mladinskih lutkovnih in gledaliških skupin, letos jih je v Ankaranu enajst, vodi pa jih Milan Piko, zadolžen za gledališko dejavnost pri Krščanski kulturni zvezi Celovec. V prispevku Smilje Baranja boste slišali mlade iz Šmihela in Žitare vasi, njihovo mentorico Alenko Hain, strokovnega vodjo za gib Igorja Sviderskega in Milana Piko.
Konec avgusta 1991 se je začelo srbsko obleganje hrvaškega mesta Vukovar ob hrvaško-srbski meji. Po silovitih bojih se je bitka za strateško pomembno mesto končala 18. novembra 1991. V inforetrospektivi se vračamo 30 let v preteklost in iščemo odgovor na vprašanje - kakšen je Vukovar danes?
V češkem zdraviliškem mestu, v Karlovih Varih, poteka eden od najstarejših in najpomembnejših filmskih festivalov v tem delu Evrope – in tudi tokrat s slovensko udeležbo, pa tudi z nekaterimi slavnimi gosti, ki jih povabijo, da na festival opozorijo tudi širšo javnost, pa tudi, da jih nagradijo za njihov prispevek k sedmi umetnosti. Urban Tarman je k mikrofonu povabil tudi filmskega režiserja Olma Omerzuja, ki je sinoči imel svetovno premiero svojega novega filma Atlas Ptic, občinstvo ga je sprejelo z dolgim stoječim aplavzom.
Prebujamo z nadmorske višine 1080 metrov. V živo od 5.00 do 12.00!
Ob obveznem izpolnjevanju pogojev PCT se številnim zaposlenim zastavlja vprašanje, kaj lahko delodajalec od njih zahteva in kakšne ukrepe lahko ob neizpolnjevanju teh pogojev sproži zoper njih. Kot pojasnjuje pravnik Miha Šepec iz mariborske pravne fakultete, je testiranje lahko obvezno za dejavnosti, v katerih so zaposleni v stiku z ljudmi, stroške testiranj, ki morajo potekati v delovnem času, mora nosit delodajalec, če zaposleni redno zavrača testiranje, pa je lahko to v skrajnem primeru tudi razlog za odpoved delovnega razmerja.
Po tem, ko so talibani v Afganistanu minuli konec tedna prevzeli oblast v državi, se nadaljujejo prizadevanja za evakuacijo oseb, ki so delovale v okviru različnih zahodnih inštitucij na tem ozemlju. Med temi je tudi Ustanova za krepitev človekove varnosti ITF. Preobrat na oblasti je zaustavil njihovo pomembno delo v Afganistanu, odstranjevanje eksplozivnih sredstev. Z vodjo začasne implementacijske pisarne v Afganistanu Romanom Turšičem se je pogovarjala Rajka Pervanje.
Predstavniki ministrstev za izobraževanje in zdravje ter NIJZ-ja so danes ravnateljem vrtcev, osnovnih in srednjih šol predstavili potek pouka v bližajočem se novem šolskem letu. Glavni novosti sta, da bo pouk potekal po modelu B, torej z vsemi učenci v šolskih klopeh in da bo treba tudi na področju izobraževanja upoštevati PCT pogoj. A ravnatelji s pojasnili niso bili zadovoljni, odgovorov na konkretna vprašanja še vedno niso dobili.
Letošnje olimpijske igre so za nami, prav kmalu bomo stiskali pesti še za naše paraolimpijce v Tokiu. Na Prvem pa smo se spomnili na neke druge olimpijske igre in na bele lepotce na štirih nogah, ki izvirajo prav iz Slovenije. Vrnili smo se skoraj štiri desetletja v preteklost, v leto 1984, ko so naši lipicanci in njihovi jahači takrat še pod jugoslovansko zastavo nastopili na olimpijskih igrah v Los Angelesu in osvojili ekipno 10. mesto. To je še vedno najvidnejši rezultat slovenskih jahačev na olimpijskih igrah - ne le v dresurnem jahanju, ampak v vseh konjeniških disciplinah. Prav tako je bil to eden redkih olimpijskih nastopov lipicancev nasploh. Uspel je zaradi neomajne volje celotne ekipe, več o tem lahko preberete v knjigi Čudež leta 1984, ki je pred kratkim izšla pri založbi PANB d.o.o., s podporo Kobilarne Lipica, Konjeniške zveze Slovenije in Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Avtor knjige Vito Avguštin nam je povedal, kako je knjiga nastajala in zakaj je bil prav ta dogodek leta 1984 tako pomemben.
Javne Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem še vedno nimajo urejenih akreditacij, ki so pogoj za njihovo nemoteno delovanje. Zataknilo naj bi se pri pogojih za vpis poklicnih maturantov, ki imajo za vpis na univerzitetne programe strožje pogoje kot splošni maturanti. Problematičen naj bi bil 38. člen zakona o visokem šolstvu, ki govori o pogojih za vpis na študijske programe. Ta se sicer ne spreminja, a si ga Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) zdaj razlaga drugače kot doslej, pojasnjuje Tomaž Deželan z rektorata Univerze v Ljubljani.
Zgodba o Bratonskem pilu je naslov nocojšnje radijske igre, ki bomo lahko premierno slišali ob 21.05 na Prvem. Gre za igro v pristni prekmurščini avtorice Tamare Matevc. Slišali bomo napeto ljudsko kriminalko, ki je zaradi preprostega jezika ob pozornem poslušanju razumljiva tudi za poslušalce iz drugih slovenskih narečnih okolij. O igri in njenem nastanku smo se pogovarjali z dramaturginjo Vilmo Štritof, režiserko Ano Krauthaker in igralcem Evgenom Carjem.
Januarja 2010 je Haiti porušil potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici. Državo je popolnoma uniči, umrlo je 230 000 ljudi, gmotna škoda je bila ogromna. Desetletje po potresu je razrušen Haiti prizadel nov potres.
V Oglarski deželi na Dolah pri Litiji, v osrčju Posavskega hribovja, so na oglarski domačiji pri Medvedovih prižgali kopo rekorderko. Trenutno največjo kopo, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, morda celo na svetu, za katero so uporabili dobrih 300 kubičnih metrov lesa in bo čez dobre tri tedne dala okrog 30 ton oglja. Kdor pozna »običajne« oglarske kope, bo priznal, da gre za veličastno kopo, v katero je vloženega ogromno dela in časa, zatrjuje Karmen Štrancar Rajevec, ki je kopo in oglarje na Dolah obiskala.
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Medtem ko se predvsem južnoevropske države zadnje tedne borijo s hudo vročino, sušo in požari, so nekatere države Srednje in Zahodne Evrope nedolgo nazaj prizadele hude poplave. Med njimi je tudi Belgija. Mojca Širok, dopisnica naše nacionalne radiotelevizijske hiše, se je oglasila z območja vzhodne Belgije, ki je bilo v julijskih poplavah, natančneje med prvim valom 15.7., torej pred enim mesecem, najbolj prizadeto. Škodo tam ocenjujejo na več kot milijardo in pol evrov. Preverili smo, kakšne so razmere tam po enem mesecu od katastrofe, kako poteka sanacija, kakšno pomoč je prizadetim v poplavah zagotovila belgijska vlada in ali se bodo lahko ljudje kmalu vrnili domov.
Na Prvem programu Radia Slovenija med šolskim letom za starejše osnovnošolce pripravljamo radijske novinarske delavnice, na katerih se spoznajo z delom v medijih in se tudi sami preizkusijo v vlogi novinarjev in voditeljev. Ker so šolarji sedaj na počitnicah, jih je naša ekipa uredništva programa za mlade obiskala na taboru ZPM Ljubljana Moste Polje v Kranjski Gori. Mlade novinarje bodo tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso. Kako potekajo priprave in kako delo na taboru sicer, nam povedo že danes, v sobotni oddaji Hudo! pa bodo pred mikrofon povabili zanimive sogovornike, slišali, kakšna vprašanja so zastavili znanima glasbenikoma, za mlade poslušalce pripravili nagradna vprašanja in izbrali dobro glasbo.
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
12. avgusta obeležujemo mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo dan, ko pozornost namenimo izzivom, s katerimi se soočajo, in da opozarjamo na pomembno vlogo mladih v družbi, je leta 1999 sklenila Organizacija združenih narodov. Tema letošnjega dneva je preoblikovanje prehranskega sistema, pri nas ga bodo mladi izkoristili za to, da opozorijo na izzive in težave, s katerimi se soočajo in ki jih je korona kriza še poglobila. To kaže tudi raziskava Mladina 2020, ki razkriva položaj mladih v Sloveniji. Ta je po mnenju raziskovalcev s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sladko-grenek. Po eni strani so mladi vedno bolj v primežu individualizacije, v primerjavi z letom 2010 so bolj avtonomni, odgovorni, ustvarjalni, zdravo živijo, prej se odseljujejo od doma, manj računajo na pomoč staršev in družbe pri reševanju stanovanjskega vprašanja, bolj so fleksibilni in pripravljeni na selitev zaradi zaposlitve, med njimi je manj brezposelnih, politično so bolj angažirani – in sicer v neinstitucionalnih oblikah politikah in kot potrošniki, zelo so trajnostno naravnani in odgovorni do okolja. Po drugi strani pa se je močno poslabšalo njihovo duševno zdravje, občutijo več stresa, negotovosti zaradi prekarnih oblik dela in tudi osamljenosti, strahu pred brezposelnostjo in skrbi pri reševanju stanovanjskega vprašanja kot generacije pred njimi. Za Slovenijo je še vedno značilna segmentacija trga dela in mladim zelo neprijazen trg nepremičnin. Kaj mladi na svoj dan sporočajo odraslim, pa izvemo v pogovoru Špele Šebenik z dvema mladima sogovornikoma.
Po lanskih potresih v Petrinji in Zagrebu na Hrvaškem se je vrstilo mnogo opozoril, da bi bil potres podobne jakosti lahko usoden za več stavb v Ljubljani. Čeprav potresov ne moremo napovedati, si pri njihovem okvirnem napovedovanju pomagajo s potresno karto, a tudi karto spremljajo negotovosti. Strokovnjak na področju strukturne geologije, aktivne tektonike in potresne nevarnosti Jure Atanackov: “Najverjetneje je, da se bo naslednji potres zgodil tam, kjer se v zgodovini oziroma od kar jih beležimo, ni zgodil. In ravno to negotovost pokriva geološki vnos. Torej, da vemo, kje so strukture, ki bi lahko potencialno generirale te potrese in jih potem obravnavamo kot možne bodoče lokacije potresov.”
Nocoj se začne festival EDO, filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi. Letos se bo festival odvil v petih dneh, prizorišče vseh projekcij pa bo Krater – produkcijski prostor na lokaciji mirujočega gradbišča za Bežigradom v Ljubljani. Več v prispevku Martina Tita Mayer.
Neveljaven email naslov