Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Googlovi avtomobili so od leta 2007 dokumentirali več kot 8 milijonov kilometrov ulic sveta
Prisoten je v več kot 85 državah sveta, tudi v nekaterih predelih Arktike in Antarktike. V Sloveniji je na voljo od leta 2014, prav to poletje pa je ponovno vozil po naših cestah – Googlov avtomobil za t.i. ulični pogled oziroma Street View. Prvič se je po slovenskih cestah zapeljal leta 2013, ulični pogled smo dobili leto pozneje. Razburjenja, kot ob prvem obisku, tokrat ni bilo, pove Metka Svetlin, vodja marketinga pri Google Adriatics.
“Ko smo prvič snemali je bilo med Slovenci nekaj strahu, vprašanj, kaj to pomeni, da bo njihova hiša na ogled na zemljevidu in za kakšno zbiranje podatkov sploh gre. A kmalu po objavi uličnega pogleda smo opazili veliko zanimanje za ponovno snemanje, saj so bile določene ceste v času snemanja zaprte. Sploh lokali želijo biti na zemljevidu – da jih ljudje lažje najdejo.”
Obraze, registrske oznake in določene napise zabriš Google, če uporabnik najde zanj neprimerno vsebino, pa lahko to podjetju tudi prijavi. In poda lahko tudi zahtevo, da se njegove hiše ne vidi.
Street View je priljubljeno orodje znotraj Google zemljevidov, ki uporabnikom omogoča raziskovanje sveta skozi posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Projekt so prvič predstavili leta 2007 v Združenih državah Amerike, danes pa obstajajo 360-stopinjske fotografije že z vseh sedmih celih. In celo posnetki podvodnega sveta. Ko dostop z avtomobilom zaradi ozkih ulic ali reliefa ni mogoč, pride na vrsto trikolesna rikša z visoko dvignjenim sistemom za fotografiranje, ki samodejno zbira posnetke, medtem ko voznik poganja s pedali (tako so posneli živalske vrtove ali pa Stonehenge). Za hribovita in zasnežena območja uporabijo kamere na motornih saneh, včasih pa je treba kar peš, z nahrbtnikom. Prvo območje, ki so ga posneli na tak način, je bil skalnati predel arizonskega Velikega kanjona. Je pa na posnetkih ujeto tudi kaj, kar bi morda bilo bolje, da ne bi bilo.
“Na Hrvaškem je Google avtomobil posnel napačno (na pločniku) parkirano vozilo, župana mesta Jastrebarsko. Ljudje so se potem spraševali, ali bo župan dobil kazen za napačno parkiranje ali ne…”
Če seštejemo satelitske, zračne in kopenske posnetke, imajo Google zemljevidi zbranih več kot 20 petabajtov podatkov, kar v enoti gigabajt pomeni okoli 21 milijonov gigabajtov podatkov.
Vprašanje: Katera slovenska znamenitost je bila prva dodana v zbirko Googlovega kulturnega inštituta oziroma notranjost katere slovenske znamenitosti si je bilo mogoče ogledati najprej?
Odgovor: Narodni muzej Slovenije
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Googlovi avtomobili so od leta 2007 dokumentirali več kot 8 milijonov kilometrov ulic sveta
Prisoten je v več kot 85 državah sveta, tudi v nekaterih predelih Arktike in Antarktike. V Sloveniji je na voljo od leta 2014, prav to poletje pa je ponovno vozil po naših cestah – Googlov avtomobil za t.i. ulični pogled oziroma Street View. Prvič se je po slovenskih cestah zapeljal leta 2013, ulični pogled smo dobili leto pozneje. Razburjenja, kot ob prvem obisku, tokrat ni bilo, pove Metka Svetlin, vodja marketinga pri Google Adriatics.
“Ko smo prvič snemali je bilo med Slovenci nekaj strahu, vprašanj, kaj to pomeni, da bo njihova hiša na ogled na zemljevidu in za kakšno zbiranje podatkov sploh gre. A kmalu po objavi uličnega pogleda smo opazili veliko zanimanje za ponovno snemanje, saj so bile določene ceste v času snemanja zaprte. Sploh lokali želijo biti na zemljevidu – da jih ljudje lažje najdejo.”
Obraze, registrske oznake in določene napise zabriš Google, če uporabnik najde zanj neprimerno vsebino, pa lahko to podjetju tudi prijavi. In poda lahko tudi zahtevo, da se njegove hiše ne vidi.
Street View je priljubljeno orodje znotraj Google zemljevidov, ki uporabnikom omogoča raziskovanje sveta skozi posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Projekt so prvič predstavili leta 2007 v Združenih državah Amerike, danes pa obstajajo 360-stopinjske fotografije že z vseh sedmih celih. In celo posnetki podvodnega sveta. Ko dostop z avtomobilom zaradi ozkih ulic ali reliefa ni mogoč, pride na vrsto trikolesna rikša z visoko dvignjenim sistemom za fotografiranje, ki samodejno zbira posnetke, medtem ko voznik poganja s pedali (tako so posneli živalske vrtove ali pa Stonehenge). Za hribovita in zasnežena območja uporabijo kamere na motornih saneh, včasih pa je treba kar peš, z nahrbtnikom. Prvo območje, ki so ga posneli na tak način, je bil skalnati predel arizonskega Velikega kanjona. Je pa na posnetkih ujeto tudi kaj, kar bi morda bilo bolje, da ne bi bilo.
“Na Hrvaškem je Google avtomobil posnel napačno (na pločniku) parkirano vozilo, župana mesta Jastrebarsko. Ljudje so se potem spraševali, ali bo župan dobil kazen za napačno parkiranje ali ne…”
Če seštejemo satelitske, zračne in kopenske posnetke, imajo Google zemljevidi zbranih več kot 20 petabajtov podatkov, kar v enoti gigabajt pomeni okoli 21 milijonov gigabajtov podatkov.
Vprašanje: Katera slovenska znamenitost je bila prva dodana v zbirko Googlovega kulturnega inštituta oziroma notranjost katere slovenske znamenitosti si je bilo mogoče ogledati najprej?
Odgovor: Narodni muzej Slovenije
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
Neveljaven email naslov