Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
V naši regiji so to pajki z najmočnejšim strupom, a so ugrizi redki, v Sloveniji te vrste zaenkrat še ni
Dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog in arahnolog nas je sprejel v vedenjskem laboratoriju na Raziskovalni postaji Barje, kjer gojijo tudi črne vdove. Letos je bilo znova možno zaslediti nekaj poročil o srečanju s to vrsto ob Jadranski obali, zato smo preverili, katere so njene značilnosti.
Na črnih vdovah preučujejo velikostni spolni dimorfizem, samice so namreč precej večje od samcev (kot zanimivost- pajki so tisti predstavniki, kjer je pri kopenskih živalih ta razlika največja)
Samice črnih vdov so od 10-15-krat težje od samcev. S tem je povezanih tudi kar nekaj ekstremnih spolnih vedenj, kot je recimo spolni kanibalizem, obvezovanje partnerja, genitalna mutilacija, oralni spolni kontakt in podobno.
Črna vdova je zaradi tega dobila tudi svoje ime.
Sicer obstajajo razlike med vrstami, ampak tiste, ki so jih raziskovali na začetku, predvsem v Severni Ameriki, so znane po visoki stopnji spolnega kanibalizma in po tem, da se samec žrtvuje samici.
Črnih vdov je nekaj več kot 20 vrst, razširjenih po vsem svetu. Naša vrsta je dobila ime po svojih trinajstih pikah – L. tredecimguttatus.
Ni vedno tako, da imajo pike po celem telesu, je pa za vse predstavnike rodu značilen rdeč znak, bolj ali manj v obliki peščene ure, ki ga imajo na trebušni strani zadka. Delajo na videz neurejene mreže, običajno pod kamenjem, pod lesenimi ostanki dreves, v habitatih, kjer si lahko v skritem kotičku ustvarijo svojo mrežo in lovijo mimo hodeči plen.
Pri črnih vdovah je evolucija privedla do tega, da imajo zelo močen strup za obrambo. Različne vrste imajo različno močen strup. Vrste, ki se pojavljajo na Mediteranu, naj bi imele sorazmerno močen strup, je povedal dr. Gregorič in dodal, da ni smrtno nevaren za odraslega zdravega človeka.
Če pride do ugriza, vzemite pajka s seboj in pojdite k zdravniku, če sumite, da je to črna vdova.
Pri vsakem ugrizu ne porabijo enake količine strupa, saj je to presnovno energetsko potratno.
Ti pajki so precej mirni in ne gredo iz mreže, razen če jo uničimo ali pa pajka fizično zgrabimo, zato moramo imeti kar smolo, da pride do ugriza.
Na Hrvaškem nihče ne spremlja njihovega števila, nek podatek so seveda poročila ljudi o njihovem pojavljanju, kar pa seveda niso natančne metode.
Kolegi s Hrvaške pravijo, da ko nastopi leto, ko jih je res dosti, se jih najde povsod. Pridejo severno do Umaga in so po vseh klopcah, po postajališčih na avtocestah, pod sedežih na avtobusnih postajah, na robnikih cest, pa kljub temu tudi takrat pride do dveh, treh ugrizov na leto.
V prejšnjih generacijah je bilo ugrizov več.
Predvsem je šlo v dveh desetletjih po drugi svetovni vojni v poročilih o ugrizih za ljudi, ki so takrat še na roke želi in so pri tem po nesreči stisnili pajka, ki je ugriznil.
V Sloveniji jih še ni. Sklepajo, da klima še ni prava, saj so najhladnejši meseci še prehladni zanje, se bo pa najbrž z globalnim segrevanjem tudi to spremenilo, je povedal sogovornik.
Oglejte si tudi video, v katerem mediteranska črna vdova ujame svoj plen:
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
V naši regiji so to pajki z najmočnejšim strupom, a so ugrizi redki, v Sloveniji te vrste zaenkrat še ni
Dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog in arahnolog nas je sprejel v vedenjskem laboratoriju na Raziskovalni postaji Barje, kjer gojijo tudi črne vdove. Letos je bilo znova možno zaslediti nekaj poročil o srečanju s to vrsto ob Jadranski obali, zato smo preverili, katere so njene značilnosti.
Na črnih vdovah preučujejo velikostni spolni dimorfizem, samice so namreč precej večje od samcev (kot zanimivost- pajki so tisti predstavniki, kjer je pri kopenskih živalih ta razlika največja)
Samice črnih vdov so od 10-15-krat težje od samcev. S tem je povezanih tudi kar nekaj ekstremnih spolnih vedenj, kot je recimo spolni kanibalizem, obvezovanje partnerja, genitalna mutilacija, oralni spolni kontakt in podobno.
Črna vdova je zaradi tega dobila tudi svoje ime.
Sicer obstajajo razlike med vrstami, ampak tiste, ki so jih raziskovali na začetku, predvsem v Severni Ameriki, so znane po visoki stopnji spolnega kanibalizma in po tem, da se samec žrtvuje samici.
Črnih vdov je nekaj več kot 20 vrst, razširjenih po vsem svetu. Naša vrsta je dobila ime po svojih trinajstih pikah – L. tredecimguttatus.
Ni vedno tako, da imajo pike po celem telesu, je pa za vse predstavnike rodu značilen rdeč znak, bolj ali manj v obliki peščene ure, ki ga imajo na trebušni strani zadka. Delajo na videz neurejene mreže, običajno pod kamenjem, pod lesenimi ostanki dreves, v habitatih, kjer si lahko v skritem kotičku ustvarijo svojo mrežo in lovijo mimo hodeči plen.
Pri črnih vdovah je evolucija privedla do tega, da imajo zelo močen strup za obrambo. Različne vrste imajo različno močen strup. Vrste, ki se pojavljajo na Mediteranu, naj bi imele sorazmerno močen strup, je povedal dr. Gregorič in dodal, da ni smrtno nevaren za odraslega zdravega človeka.
Če pride do ugriza, vzemite pajka s seboj in pojdite k zdravniku, če sumite, da je to črna vdova.
Pri vsakem ugrizu ne porabijo enake količine strupa, saj je to presnovno energetsko potratno.
Ti pajki so precej mirni in ne gredo iz mreže, razen če jo uničimo ali pa pajka fizično zgrabimo, zato moramo imeti kar smolo, da pride do ugriza.
Na Hrvaškem nihče ne spremlja njihovega števila, nek podatek so seveda poročila ljudi o njihovem pojavljanju, kar pa seveda niso natančne metode.
Kolegi s Hrvaške pravijo, da ko nastopi leto, ko jih je res dosti, se jih najde povsod. Pridejo severno do Umaga in so po vseh klopcah, po postajališčih na avtocestah, pod sedežih na avtobusnih postajah, na robnikih cest, pa kljub temu tudi takrat pride do dveh, treh ugrizov na leto.
V prejšnjih generacijah je bilo ugrizov več.
Predvsem je šlo v dveh desetletjih po drugi svetovni vojni v poročilih o ugrizih za ljudi, ki so takrat še na roke želi in so pri tem po nesreči stisnili pajka, ki je ugriznil.
V Sloveniji jih še ni. Sklepajo, da klima še ni prava, saj so najhladnejši meseci še prehladni zanje, se bo pa najbrž z globalnim segrevanjem tudi to spremenilo, je povedal sogovornik.
Oglejte si tudi video, v katerem mediteranska črna vdova ujame svoj plen:
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov