Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
V naši regiji so to pajki z najmočnejšim strupom, a so ugrizi redki, v Sloveniji te vrste zaenkrat še ni
Dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog in arahnolog nas je sprejel v vedenjskem laboratoriju na Raziskovalni postaji Barje, kjer gojijo tudi črne vdove. Letos je bilo znova možno zaslediti nekaj poročil o srečanju s to vrsto ob Jadranski obali, zato smo preverili, katere so njene značilnosti.
Na črnih vdovah preučujejo velikostni spolni dimorfizem, samice so namreč precej večje od samcev (kot zanimivost- pajki so tisti predstavniki, kjer je pri kopenskih živalih ta razlika največja)
Samice črnih vdov so od 10-15-krat težje od samcev. S tem je povezanih tudi kar nekaj ekstremnih spolnih vedenj, kot je recimo spolni kanibalizem, obvezovanje partnerja, genitalna mutilacija, oralni spolni kontakt in podobno.
Črna vdova je zaradi tega dobila tudi svoje ime.
Sicer obstajajo razlike med vrstami, ampak tiste, ki so jih raziskovali na začetku, predvsem v Severni Ameriki, so znane po visoki stopnji spolnega kanibalizma in po tem, da se samec žrtvuje samici.
Črnih vdov je nekaj več kot 20 vrst, razširjenih po vsem svetu. Naša vrsta je dobila ime po svojih trinajstih pikah – L. tredecimguttatus.
Ni vedno tako, da imajo pike po celem telesu, je pa za vse predstavnike rodu značilen rdeč znak, bolj ali manj v obliki peščene ure, ki ga imajo na trebušni strani zadka. Delajo na videz neurejene mreže, običajno pod kamenjem, pod lesenimi ostanki dreves, v habitatih, kjer si lahko v skritem kotičku ustvarijo svojo mrežo in lovijo mimo hodeči plen.
Pri črnih vdovah je evolucija privedla do tega, da imajo zelo močen strup za obrambo. Različne vrste imajo različno močen strup. Vrste, ki se pojavljajo na Mediteranu, naj bi imele sorazmerno močen strup, je povedal dr. Gregorič in dodal, da ni smrtno nevaren za odraslega zdravega človeka.
Če pride do ugriza, vzemite pajka s seboj in pojdite k zdravniku, če sumite, da je to črna vdova.
Pri vsakem ugrizu ne porabijo enake količine strupa, saj je to presnovno energetsko potratno.
Ti pajki so precej mirni in ne gredo iz mreže, razen če jo uničimo ali pa pajka fizično zgrabimo, zato moramo imeti kar smolo, da pride do ugriza.
Na Hrvaškem nihče ne spremlja njihovega števila, nek podatek so seveda poročila ljudi o njihovem pojavljanju, kar pa seveda niso natančne metode.
Kolegi s Hrvaške pravijo, da ko nastopi leto, ko jih je res dosti, se jih najde povsod. Pridejo severno do Umaga in so po vseh klopcah, po postajališčih na avtocestah, pod sedežih na avtobusnih postajah, na robnikih cest, pa kljub temu tudi takrat pride do dveh, treh ugrizov na leto.
V prejšnjih generacijah je bilo ugrizov več.
Predvsem je šlo v dveh desetletjih po drugi svetovni vojni v poročilih o ugrizih za ljudi, ki so takrat še na roke želi in so pri tem po nesreči stisnili pajka, ki je ugriznil.
V Sloveniji jih še ni. Sklepajo, da klima še ni prava, saj so najhladnejši meseci še prehladni zanje, se bo pa najbrž z globalnim segrevanjem tudi to spremenilo, je povedal sogovornik.
Oglejte si tudi video, v katerem mediteranska črna vdova ujame svoj plen:
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
V naši regiji so to pajki z najmočnejšim strupom, a so ugrizi redki, v Sloveniji te vrste zaenkrat še ni
Dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog in arahnolog nas je sprejel v vedenjskem laboratoriju na Raziskovalni postaji Barje, kjer gojijo tudi črne vdove. Letos je bilo znova možno zaslediti nekaj poročil o srečanju s to vrsto ob Jadranski obali, zato smo preverili, katere so njene značilnosti.
Na črnih vdovah preučujejo velikostni spolni dimorfizem, samice so namreč precej večje od samcev (kot zanimivost- pajki so tisti predstavniki, kjer je pri kopenskih živalih ta razlika največja)
Samice črnih vdov so od 10-15-krat težje od samcev. S tem je povezanih tudi kar nekaj ekstremnih spolnih vedenj, kot je recimo spolni kanibalizem, obvezovanje partnerja, genitalna mutilacija, oralni spolni kontakt in podobno.
Črna vdova je zaradi tega dobila tudi svoje ime.
Sicer obstajajo razlike med vrstami, ampak tiste, ki so jih raziskovali na začetku, predvsem v Severni Ameriki, so znane po visoki stopnji spolnega kanibalizma in po tem, da se samec žrtvuje samici.
Črnih vdov je nekaj več kot 20 vrst, razširjenih po vsem svetu. Naša vrsta je dobila ime po svojih trinajstih pikah – L. tredecimguttatus.
Ni vedno tako, da imajo pike po celem telesu, je pa za vse predstavnike rodu značilen rdeč znak, bolj ali manj v obliki peščene ure, ki ga imajo na trebušni strani zadka. Delajo na videz neurejene mreže, običajno pod kamenjem, pod lesenimi ostanki dreves, v habitatih, kjer si lahko v skritem kotičku ustvarijo svojo mrežo in lovijo mimo hodeči plen.
Pri črnih vdovah je evolucija privedla do tega, da imajo zelo močen strup za obrambo. Različne vrste imajo različno močen strup. Vrste, ki se pojavljajo na Mediteranu, naj bi imele sorazmerno močen strup, je povedal dr. Gregorič in dodal, da ni smrtno nevaren za odraslega zdravega človeka.
Če pride do ugriza, vzemite pajka s seboj in pojdite k zdravniku, če sumite, da je to črna vdova.
Pri vsakem ugrizu ne porabijo enake količine strupa, saj je to presnovno energetsko potratno.
Ti pajki so precej mirni in ne gredo iz mreže, razen če jo uničimo ali pa pajka fizično zgrabimo, zato moramo imeti kar smolo, da pride do ugriza.
Na Hrvaškem nihče ne spremlja njihovega števila, nek podatek so seveda poročila ljudi o njihovem pojavljanju, kar pa seveda niso natančne metode.
Kolegi s Hrvaške pravijo, da ko nastopi leto, ko jih je res dosti, se jih najde povsod. Pridejo severno do Umaga in so po vseh klopcah, po postajališčih na avtocestah, pod sedežih na avtobusnih postajah, na robnikih cest, pa kljub temu tudi takrat pride do dveh, treh ugrizov na leto.
V prejšnjih generacijah je bilo ugrizov več.
Predvsem je šlo v dveh desetletjih po drugi svetovni vojni v poročilih o ugrizih za ljudi, ki so takrat še na roke želi in so pri tem po nesreči stisnili pajka, ki je ugriznil.
V Sloveniji jih še ni. Sklepajo, da klima še ni prava, saj so najhladnejši meseci še prehladni zanje, se bo pa najbrž z globalnim segrevanjem tudi to spremenilo, je povedal sogovornik.
Oglejte si tudi video, v katerem mediteranska črna vdova ujame svoj plen:
Ob potresih v Siriji in Turčiji smo ponovno spoznali moč narave. Ob tem ne smemo pozabiti, da je na potresno ogroženem območju tudi Slovenija. Na Agenciji RS za okolje letno zaznajo okoli 2000 večinoma manjših potresov, zaznali so tudi današnje v Siriji in Turčiji. Rušilni potresi so v preteklosti že pustošili tudi pri nas. Čeprav jih ne moremo napovedati, se nanje lahko učinkovito pripravimo s protipotresno gradnjo. Po nekaterih ocenah je pri nas potresno ogroženih tudi do 60.000 objektov, samo v Ljubljani vsaj 400. Kako potresno odporna je stavba, je odvisno tudi od tega, kdaj je bila zgrajena.
Marko Bručan, podpredsednik mednarodne komisije za reševalne pse pri mednarodni kinološki zvezi FCI, je že od prve objave o potresu v Siriji in Turčiji v pripravljenosti. Poročali smo že o nizozemskih in romunskih reševalcih kot prvih tujih reševalcih na terenu. Bi tudi Slovenija lahko pomagala na takšen način?
Vsako leto po državi poteka sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji zagotavlja izvajanje meritev v zasebnih hišah in stanovanjih v tistih občinah, ki so na področjih z več radona ter v šolah in vrtcih po Sloveniji. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Več v pogovoru razlaga dr. Gregor Omahen, predstojnik Centra za fizikalne meritve na Zavodu za varstvo pri delu.
V Baasmu v Severnem Porenju-Vestfaliji, kakih 10 ur vožnje z avtomobilom iz Slovenije in čisto blizu meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je od petka potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v tem delu Nemčije. Srečanje, ki se je končalo danes, je organiziralo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na njem so se zbrali Slovenci več generacij, med njimi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju Vestfaliji, prišla je tudi družina iz slovenskega kraja Vitomarci, ki je pobraten s Krefeldom. Tam je bila tudi ekipa Prvega. Nekaj sogovornic je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Svetovni dan boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, opozarja na neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom. Ob tem sta Evropska komisija in OECD izdali poročilo o stanju neenakosti na področju raka, ki za Slovenijo ugotavlja, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni, več naporov pa moramo namenjati preventivi in hitri diagnostiki.
Združenje Manager je naziv mladi menedžer leta 2022 podelilo Primožu Zelenšku, sicer soustanovitelju in direktorju trboveljskega podjetja Chipolo, ki je pred desetletjem izdelalo in dalo na trg sicer »majhno stvarco«, ki pa rešuje veliko težav. Predvsem težav vseh raztresenih in pozabljivih, tistih, ki stalno nekaj iščejo, če drugega ne, te ali one ključe. Dobitnika tokratnega priznanja je pred mikrofon povabila zasavska dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.
Škofjeloški Loški oder praznuje 120 - letnico, ki jo bodo drevi obeležili s slavnostno prireditvijo, posvečeno tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. V prvi uprizoritvi Mlini pod zemljo so igrali zgolj moški, v poznih osemdesetih letih je postalo polpoklicno gledališče, ki so se mu pridružili poklicni režiserji, lektor, scenografi in ostali gledališki delavci. Vsi igralci pa so gledališču predani ljubiteljsko. Med njimi je tudi večkrat nagrajeni igralec in predsednik Kulturnega društva Loški oder Matej Čujovič, sicer vrhovni sodnik, ki je v treh desetletjih odigral 630 predstav. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Končal se je enoletni projekt, ki ga je organizirala Založba Beletrina, »Meje mojega jezika niso meje mojega sveta«. Pridružilo se mu je več kot 40 gluhih in naglušnih udeležencev iz Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, Mestnega društva gluhih Ljubljana, Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine ter Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske. Projekt je bil namenjen temu, da se kultura, s poudarkom na literaturi, približa ljudem z okvarami sluha. Udeležence so spodbudili, da se še sami preizkusijo v ustvarjanju poezije in proze v slovenskem znakovnem jeziku. Več pa v prispevku Petre Medved.
Zdaj pa nekaj besed o gostovanju oz. prezimovanju milijonske jate pinož v Sloveniji. Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča temu veličastnemu dogodku. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna. Maks Sešlar, član Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije se je podal na pot iskanja jate – kako jim je sledil, kako je sploh vedel, da so prišle, od kod prihajajo in kaj jih pritegne na prezimovališču, je povedal Cirili Štuber.
Slabe in dobre novice. Zdravnik Miran Brvar (CKTF), kemičarka Tanja Koleša (ARSO), fizik Alberto Gonzalez Ortiz (EEA)
Kakšni so prvi učinki zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in kako spreminjajo delo Agencije za raziskovalno dejavnost
V Benetkah so se decembra lani odločili za natančen preventivni pregled vseh njenih umetniških del. Gre po večini za freske in druge slike iz 16. in poznejših stoletij. Poseg je po svoje za precedens, zlasti v Italiji, kjer umetniških zakladov ne manjka, njihove prenove pa se po večini lotijo šele potem, ko so vidno dotrajani. S tem posegom skušajo restavratorji ugotoviti, kateri deli poslikav oziroma fresk so morda do te mere dotrajani, da potrebujejo takojšen poseg – predvsem pa hočejo preprečiti nepovratno škodo, ki bi se lahko zgodila v prihodnje. Restavratorji namreč dobro poznajo, recimo, dinamiko dotrajanja fresk: ne gre samo za bledenje barv, gre zlasti za odstopanje poslikanega ometa, ki se začne z nevidnimi »mehurčki« med poslikanim ometom in zidom. Z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem se je pogovarjala Darja Groznik.
V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.
O satiri, oddaji Kaj dogaja, o Tilnu Artaču
V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto v povprečju umre 900 ljudi, samo zdravstvene posledice uživanja alkohola pa vsako leto obremenijo državni proračun za okrog 105 milijonov evrov. Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da je problem razširjen tudi med mladimi – kar 40 % trinajstletnikov je že vsaj enkrat uživalo alkohol. Stroka pravi, da ima uživanje alkohola tudi gospodarske posledice, zato predlaga podaljšanje akcije suhi januar v prihodnji mesec.
Javni medijski sistemi v Evropi so v vse večji krizi, čeprav bi morali biti s profesionalnimi standardi in etičnimi kodeksi prav javni mediji zgled vsem ostalim. Po lanskem velikem padcu na lestvici medijske svobode je Slovenija letos doživela še en udarec na medijskem področju. Na indeksu stopnje cenzure v medijih - Index on censorship - se je znašla v skupini skupaj z nekaterimi tako imenovanimi problematičnimi državami Evropske unije. Ob tem se je še enkrat več izkazala pomembnost neodvisnih in kvalitetnih javnih medijev.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do zdaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspešno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do zdaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Ste se med obiskom laboratorija, kirurške ambulante ali sodobne lekarne kdaj vprašali, kakšna podjetja opremljajo te prostore? Gre za podjetja, ki izpolnjujejo najvišja merila glede čistoče, oprema in pohištvo pa morata naročniku zagotavljati funkcionalnost, varnost ter servis in dobavo rezervnih delov v čim krajšem času. Eno od takšnih podjetij je tudi ljutomerški Cleangrad, ki si je s svojimi inovacijami in tehnološkimi rešitvami pridobil velik ugled pri največjih svetovnih farmacevtskih podjetjih kot so Pfizer, GlaxoSmithKline, Janssen, Boehringer Ingelheim in Sandoz. Direktor Cleangrada Jernej Zupančič si je vzel čas in prišel v naš terenski studio, z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
V Ljutomeru so nastali tudi prvi metri slovenskega filma. Leta 1905 jih je posnel Karol Grossmann, sto let pozneje pa so na pobudo Filmske prakse PLAN 9 in Prleške razvojne agencije s pomočjo evropskih strukturnih skladov pripravili 1.mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Letos nas tako junija čaka 19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se je že po petih letih vpisal v eminentno mednarodno zvezo filmskih festivalov (Melies International Festivals Federation). Več o pionirju slovenskega filma in samem festivalu pa v pogovoru z organizacijskim vodjo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina Petrom Beznecem.
V Ljutomeru, kjer je danes naš mobilni studio Prvega programa, je prvič zaživela ideja o zedinjeni Sloveniji, na prvem slovenskem taboru so zahtevali slovenski jezik v šolah in uradih, tam pa je tudi najstarejši herbarij na Slovenskem. Več v pogovoru s Tomažem Markovičem iz ljutomerskega muzeja.
Neveljaven email naslov