Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
V naši regiji so to pajki z najmočnejšim strupom, a so ugrizi redki, v Sloveniji te vrste zaenkrat še ni
Dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog in arahnolog nas je sprejel v vedenjskem laboratoriju na Raziskovalni postaji Barje, kjer gojijo tudi črne vdove. Letos je bilo znova možno zaslediti nekaj poročil o srečanju s to vrsto ob Jadranski obali, zato smo preverili, katere so njene značilnosti.
Na črnih vdovah preučujejo velikostni spolni dimorfizem, samice so namreč precej večje od samcev (kot zanimivost- pajki so tisti predstavniki, kjer je pri kopenskih živalih ta razlika največja)
Samice črnih vdov so od 10-15-krat težje od samcev. S tem je povezanih tudi kar nekaj ekstremnih spolnih vedenj, kot je recimo spolni kanibalizem, obvezovanje partnerja, genitalna mutilacija, oralni spolni kontakt in podobno.
Črna vdova je zaradi tega dobila tudi svoje ime.
Sicer obstajajo razlike med vrstami, ampak tiste, ki so jih raziskovali na začetku, predvsem v Severni Ameriki, so znane po visoki stopnji spolnega kanibalizma in po tem, da se samec žrtvuje samici.
Črnih vdov je nekaj več kot 20 vrst, razširjenih po vsem svetu. Naša vrsta je dobila ime po svojih trinajstih pikah – L. tredecimguttatus.
Ni vedno tako, da imajo pike po celem telesu, je pa za vse predstavnike rodu značilen rdeč znak, bolj ali manj v obliki peščene ure, ki ga imajo na trebušni strani zadka. Delajo na videz neurejene mreže, običajno pod kamenjem, pod lesenimi ostanki dreves, v habitatih, kjer si lahko v skritem kotičku ustvarijo svojo mrežo in lovijo mimo hodeči plen.
Pri črnih vdovah je evolucija privedla do tega, da imajo zelo močen strup za obrambo. Različne vrste imajo različno močen strup. Vrste, ki se pojavljajo na Mediteranu, naj bi imele sorazmerno močen strup, je povedal dr. Gregorič in dodal, da ni smrtno nevaren za odraslega zdravega človeka.
Če pride do ugriza, vzemite pajka s seboj in pojdite k zdravniku, če sumite, da je to črna vdova.
Pri vsakem ugrizu ne porabijo enake količine strupa, saj je to presnovno energetsko potratno.
Ti pajki so precej mirni in ne gredo iz mreže, razen če jo uničimo ali pa pajka fizično zgrabimo, zato moramo imeti kar smolo, da pride do ugriza.
Na Hrvaškem nihče ne spremlja njihovega števila, nek podatek so seveda poročila ljudi o njihovem pojavljanju, kar pa seveda niso natančne metode.
Kolegi s Hrvaške pravijo, da ko nastopi leto, ko jih je res dosti, se jih najde povsod. Pridejo severno do Umaga in so po vseh klopcah, po postajališčih na avtocestah, pod sedežih na avtobusnih postajah, na robnikih cest, pa kljub temu tudi takrat pride do dveh, treh ugrizov na leto.
V prejšnjih generacijah je bilo ugrizov več.
Predvsem je šlo v dveh desetletjih po drugi svetovni vojni v poročilih o ugrizih za ljudi, ki so takrat še na roke želi in so pri tem po nesreči stisnili pajka, ki je ugriznil.
V Sloveniji jih še ni. Sklepajo, da klima še ni prava, saj so najhladnejši meseci še prehladni zanje, se bo pa najbrž z globalnim segrevanjem tudi to spremenilo, je povedal sogovornik.
Oglejte si tudi video, v katerem mediteranska črna vdova ujame svoj plen:
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
V naši regiji so to pajki z najmočnejšim strupom, a so ugrizi redki, v Sloveniji te vrste zaenkrat še ni
Dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog in arahnolog nas je sprejel v vedenjskem laboratoriju na Raziskovalni postaji Barje, kjer gojijo tudi črne vdove. Letos je bilo znova možno zaslediti nekaj poročil o srečanju s to vrsto ob Jadranski obali, zato smo preverili, katere so njene značilnosti.
Na črnih vdovah preučujejo velikostni spolni dimorfizem, samice so namreč precej večje od samcev (kot zanimivost- pajki so tisti predstavniki, kjer je pri kopenskih živalih ta razlika največja)
Samice črnih vdov so od 10-15-krat težje od samcev. S tem je povezanih tudi kar nekaj ekstremnih spolnih vedenj, kot je recimo spolni kanibalizem, obvezovanje partnerja, genitalna mutilacija, oralni spolni kontakt in podobno.
Črna vdova je zaradi tega dobila tudi svoje ime.
Sicer obstajajo razlike med vrstami, ampak tiste, ki so jih raziskovali na začetku, predvsem v Severni Ameriki, so znane po visoki stopnji spolnega kanibalizma in po tem, da se samec žrtvuje samici.
Črnih vdov je nekaj več kot 20 vrst, razširjenih po vsem svetu. Naša vrsta je dobila ime po svojih trinajstih pikah – L. tredecimguttatus.
Ni vedno tako, da imajo pike po celem telesu, je pa za vse predstavnike rodu značilen rdeč znak, bolj ali manj v obliki peščene ure, ki ga imajo na trebušni strani zadka. Delajo na videz neurejene mreže, običajno pod kamenjem, pod lesenimi ostanki dreves, v habitatih, kjer si lahko v skritem kotičku ustvarijo svojo mrežo in lovijo mimo hodeči plen.
Pri črnih vdovah je evolucija privedla do tega, da imajo zelo močen strup za obrambo. Različne vrste imajo različno močen strup. Vrste, ki se pojavljajo na Mediteranu, naj bi imele sorazmerno močen strup, je povedal dr. Gregorič in dodal, da ni smrtno nevaren za odraslega zdravega človeka.
Če pride do ugriza, vzemite pajka s seboj in pojdite k zdravniku, če sumite, da je to črna vdova.
Pri vsakem ugrizu ne porabijo enake količine strupa, saj je to presnovno energetsko potratno.
Ti pajki so precej mirni in ne gredo iz mreže, razen če jo uničimo ali pa pajka fizično zgrabimo, zato moramo imeti kar smolo, da pride do ugriza.
Na Hrvaškem nihče ne spremlja njihovega števila, nek podatek so seveda poročila ljudi o njihovem pojavljanju, kar pa seveda niso natančne metode.
Kolegi s Hrvaške pravijo, da ko nastopi leto, ko jih je res dosti, se jih najde povsod. Pridejo severno do Umaga in so po vseh klopcah, po postajališčih na avtocestah, pod sedežih na avtobusnih postajah, na robnikih cest, pa kljub temu tudi takrat pride do dveh, treh ugrizov na leto.
V prejšnjih generacijah je bilo ugrizov več.
Predvsem je šlo v dveh desetletjih po drugi svetovni vojni v poročilih o ugrizih za ljudi, ki so takrat še na roke želi in so pri tem po nesreči stisnili pajka, ki je ugriznil.
V Sloveniji jih še ni. Sklepajo, da klima še ni prava, saj so najhladnejši meseci še prehladni zanje, se bo pa najbrž z globalnim segrevanjem tudi to spremenilo, je povedal sogovornik.
Oglejte si tudi video, v katerem mediteranska črna vdova ujame svoj plen:
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor je nastal pred 50. obletnico prve slovenske avtoceste.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Skupni komentar petih odgovornih urednikov Radia Slovenija.
Količine odpadne hrane, ki nastanejo v celotni verigi od primarne proizvodnje, živilske industrije, distribucije in prodaje hrane , gostinstva do gospodinjstev, so enormne. Skupaj je EU v letu 2020 tako zavrgla 60 MIO ton hrane. Sočasno je bilo 10% prebivalcev pomanjkljivo prehranjenih. Zaradi zavržene hrane v EU povprečno nastane dobrih 140 mio evrov stroškov letno. V Sloveniji je bilo povprečno zavržene 68 kg hrane na prebivalca, kar je precej pod evropskim povprečjem. Kljub temu pa je z vidika izboljšanja samooskrbe potrebno iskati rezerve za zmanjševanje izgub hrane. Odpadna hrana predstavlja družbeni, ekonomski in okolijski problem.
Letos umrli tržaški pisatelj Boris Pahor je bil vse življenje povezan s pesnikom Edvardom Kocbekom.Seznanila sta se že pred drugo svetovno vojno, sodelovanje in prijateljstvo pa se je okrepilo po njej. V Atriju ZRC SAZU v Ljubljani so včeraj pod okriljem Inštituta za kulturno zgodovino v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico in Slovensko matico priredili véliki simpozij o Borisu Pahorju in njegovem duhovnem sopotniku Edvardu Kocbeku. Simpozij je del raziskovalnega projekta Književna republika Borisa Pahorja. K dogodku so pritegnili posameznike, ki so bili z obema umetnikoma osebno povezani, pa tudi preučevalce njunega dela.
Ob današnjem državnem prazniku – Dnevu Rudolfa Maistra, ki je hkrati spominski dan Maribora se spominjamo razorožitve nemško-avstrijske mestne varnostne straže in dokončnega prevzema oblasti nad Mariborom in slovensko Štajersko. Nekaj o manj znanih zanimivostih iz tistega obdobja ter o priložnostni razstavi je v naslednjem prispevku strnil Stane Kocutar.
Med velikimi športnimi dogodki se pozorost javnosti in medijev odvrne od drugega aktualnega dogajanja. Da med svetovnim prvenstvom v nogometu svet ne bi pozabil na množične proteste v Iranu, aktivisti med vsako tekmo na 22. minuti večkrat zapored glasno vzkliknejo ime Mahsa Amini, se posnamejo in video objavijo na katerem od družbenih medijev. Vabijo vse, ki jih podpirajo, da storijo enako. Več o pobudi #SayHerName22 je Urški Henigman na Brave New Media Forumu, ki je potekal konec tedna v Beogradu, povedala iranska aktivistka Negin Shiraghaei.
Zunanji videz in lepota se zdita pomembna že od nekdaj. A kaj se zgodi z lepoto, ko človek doživi hudo nesrečo in mu ta spremeni zunanjost? Kako se sprijazniti z drugačnim videzom in ga sprejeti? O tem nam je več povedala Katja Škerlj, 42-letna Kraševka, ki je utrpela opekline 3. stopnje po 39% telesa. Katja je letos avgusta napisala tudi knjigo z naslovom V moji koži, s katero želi sporočiti, da se moramo sprejeti take kot smo, saj smo le takšni popolni. Več v prispevku Lane Furlan, ki ga je prebrala Lucija Fatur.
Družinski zdravnik: Zaskrbljeni smo, ko izvid pokaže, da je bakterija odporna na antibiotike
Tekstilna industrija je skupaj s prometom, živilsko industrijo in bivanjem ena izmed največjih onesnaževalcev našega okolja. Ima namreč velik vpliv na rabo tal, onesnaževanje vode in emisije toplogrednih plinov. V zadnjem desetletju se je cena oblačil glede na inflacijo znižala, zaradi česar Evropejci kupujemo več oblačil, hkrati pa se vsak kos uporablja manj časa, zaradi česar zavržemo vedno več tekstila. V Sloveniji tako letno zavržemo kar 17.000 ton odpadnega tekstila. Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS poudarja. da večina odpadnega tekstila, ki ga proizvedemo Evropejci, kar 87 %, konča v sežigalnicah ali na odlagališčih. Ker odpadni tekstil zelo obremenjuje okolje, je pomembno, da zmanjšamo njegovo količino. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov tako spodbuja k ponovni uporabi in popravilu tekstila in oblačil za zmanjšanje nastajanja tekstilnih odpadkov.
V jutru po prvem krogu lokalnih volitev smo pregledali volilne rezultate po državi. Od presenečenj do razočaranj, od Kopra preko Ljubljan do Maribora. Oddajo so pripravili voditelj Bojan Leskovec in novinarji Peter Močnik (Prvi), Tjaša Škamperle (Radio Koper), Dejan Rat (Radio Maribor).
Skupaj z dopisniki in analitiki smo po zaprtju volišč spremljali rezultate lokalnih volitev, izide sta komentirala gosta dr. Miro Haček s Fakultete za družbene vede in dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo ter naš komentator Tomaž Celestina, oddajo je vodila Jolanda Lebar. Do 23. ure so bili znani naslednji podatki: v prvem krogu so v mestnih občinah župane že dobili v Slovenj Gradcu, na Ptuju, v Kopru, Novem mestu in Ljubljani, po vsej verjetnosti tudi v Kopru. V Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Kranju, Krškem in Celju bo drugi krog.
Gorska reševalna zveza Slovenije praznuje 110-letnico organiziranega gorskega reševanja. Jubilejno leto bo, žal, letos zaznamovalo rekordno število gorskih nesreč, teh je bilo že 639, umrlo pa je 35 ljudi. V zvezi je zdaj več kot 600 licenciranih gorskih reševalcev, normiranih pa 430, kar pomeni, da preostali sami financirajo nakup osnovne reševalne opreme. Uskladitev normativa, usposabljanje, sodobna tudi tehnološka oprema, rešitev prostorske problematike nekaterih društev so poleg zmanjšanja nesreč v gorah in preventivnega dela najpomembnejši izzivi 17-ih društev in postaj v prihodnje. »Svoje delo pa bomo«, kot je na sinočnji slovesnosti na Brdu poudaril predsednik Gregor Dolinar, »še naprej opravljali prostovoljno«.
Pravična trgovina v Sloveniji bo v kratkem praznovala 18 let svojega delovanja. Glavna naloga je izobraževanje o problemih globalne trgovine, ki je prepogosto povezana s prisilnim in otroškim delom, izkoriščanjem delovne sile in uničevanjem okolja, in pa spodbujanje drugačnih praks – takih, ki bodo upoštevala načela transparentnosti, spoštovanja ljudi in okolja in večje enakopravnosti v mednarodni trgovini. Pred svojim 18. rojstnim dnem je Zavod za pravično trgovino 3Muhe predstavil pobudo za podelitev statusa pravičnotrgovinskih mest. Tak status ima že več kot 2.000 mest po vsem svetu, v Sloveniji pa se je pobuda začela zdaj. Špela Novak se je pogovarjala z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič in s profesorico na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana Jernejo Seibert. Ta je predstavila »pravični rogljiček«, ki so ga iz sestavin pravične trgovine izdelali peki in dijaki tega centra.
Psihiater Aaron Temkin Beck se je rodil julija leta 1921 v mestu Providence na Rhode Islandu v ZDA, staršema, ki sta bila judovska imigranta iz Ukrajine. V mladosti je sanjal, da bo novinar, a se je njegova kariera obrnila drugače. Postal je svetovno priznan psihiater in profesor na Univerzi v Pensilvaniji in med drugim velja za očeta kognitivno vedenjske terapije. V Sloveniji imamo akreditiranih 35 vedenjsko- kognitivnih terapevtov in sedem supervizorjev. Vse to pa pod svoje okrilje združuje Društvo, ki letos obeležuje 25 let delovanja. Med njihovimi dejavnostmi so tradicionalna tudi novembrska izobraževanja, letošnje je potekalo pod naslovom Pre-živeti sodobno negotovost. O tem in o obletnici društva ter priložnostih za krepitev duševnega zdravja se je na dogodku s predsednico Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo, dr. Špelo Hvalec, pogovarjala Mojca Delač.
Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok, torej otrok, ki se rodijo pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti, obeležujemo od leta 2008. V Sloveniji se prezgodaj rodi 1400 otrok na leto, kar je 7 odstotkov vseh rojenih otrok pri nas, v Evropi pol milijona, na svetu pa 15 milijonov. O nedonošenčkih smo govorili z diplomirano babico Anjo Marolt, ki v Enoti za intenzivno terapijo za nedonošenčke skrbi že 10 let.
Neveljaven email naslov