Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Razpoznavanje ljudi na podlagi uhljev je manj raziskana tema, z njo se s pomočjo nevronskih mrež uspešno ukvarjajo slovenski raziskovalci
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
“Naš cilj je razviti sisteme, ki bi bili čim bolj sposobni razpoznavati ljudi na podlagi uhljev.”
Pri tem uporabljajo globoke nevronske mreže, ki znajo že same prepoznati objekte. Gre za bolj zmogljivejše pristope, ki jih uporabljajo tudi na drugih področjih umetne inteligence kot so samovozeči avtomobili, prepoznava znakov, detekcija objektov. Področje umetne inteligence je torej v zadnjih letih usmerjeno v globoko učenje, in da je vanj vredno vlagati je bilo prvo spoznanje Žige in ekipe. Področje prepoznave ljudi na podlagi uhljev je sicer manj raziskano in glede na to, da so domači raziskovalci v vrhu, nas je zanimala uporabnost raziskovanega področja, sploh ob zanimivosti, da so uhlji še bolj edinstveni od prstnega odtisa.
“Uhlje se lahko uporabi kot dodaten vir informacij za razpoznavo ljudi. Na primer pri nadzornemu sistemu video kamer se do zdaj uporablja samo prepoznava obrazev, nadgradili bi ga lahko s prepoznavo uhljev. Pri mobilnih telefonih, ki se zdaj nanašajo predvsem na prepoznavo obraza in prstnih odtisov, bi v prihodnosti lahko telefon na podlagi uhlja prepoznal, ali se bo na klic javil lastnik telefona.”
Kdaj bodo torej uhlji odklepali stanovanja in bančne račune?
“Naš poudarek je trenutno znanstveni in ne toliko aplikativni, a smo odprti za predloge za aplikacije in implementacije v resničnem življenju.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Razpoznavanje ljudi na podlagi uhljev je manj raziskana tema, z njo se s pomočjo nevronskih mrež uspešno ukvarjajo slovenski raziskovalci
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
“Naš cilj je razviti sisteme, ki bi bili čim bolj sposobni razpoznavati ljudi na podlagi uhljev.”
Pri tem uporabljajo globoke nevronske mreže, ki znajo že same prepoznati objekte. Gre za bolj zmogljivejše pristope, ki jih uporabljajo tudi na drugih področjih umetne inteligence kot so samovozeči avtomobili, prepoznava znakov, detekcija objektov. Področje umetne inteligence je torej v zadnjih letih usmerjeno v globoko učenje, in da je vanj vredno vlagati je bilo prvo spoznanje Žige in ekipe. Področje prepoznave ljudi na podlagi uhljev je sicer manj raziskano in glede na to, da so domači raziskovalci v vrhu, nas je zanimala uporabnost raziskovanega področja, sploh ob zanimivosti, da so uhlji še bolj edinstveni od prstnega odtisa.
“Uhlje se lahko uporabi kot dodaten vir informacij za razpoznavo ljudi. Na primer pri nadzornemu sistemu video kamer se do zdaj uporablja samo prepoznava obrazev, nadgradili bi ga lahko s prepoznavo uhljev. Pri mobilnih telefonih, ki se zdaj nanašajo predvsem na prepoznavo obraza in prstnih odtisov, bi v prihodnosti lahko telefon na podlagi uhlja prepoznal, ali se bo na klic javil lastnik telefona.”
Kdaj bodo torej uhlji odklepali stanovanja in bančne račune?
“Naš poudarek je trenutno znanstveni in ne toliko aplikativni, a smo odprti za predloge za aplikacije in implementacije v resničnem življenju.”
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov